Jedro

Jedro

Zazidan podstrešni del kot sestavni del stanovanja št. 6 deli usodo stanovanja in posledično ne more biti splošni skupni del stavbe.

Zazidan podstrešni del kot sestavni del stanovanja št. 6 deli usodo stanovanja in posledično ne more biti splošni skupni del stavbe.

Vsi skupni deli stavbe so v sorazmernem deležu uporabne vrednosti PDS v solastnini vseh etažnih lastnikov obravnavane stavbe.

Vsi skupni deli stavbe so v sorazmernem deležu uporabne vrednosti PDS v solastnini vseh etažnih lastnikov obravnavane stavbe.

Izrek

Izrek

I.Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Udeleženci sami krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

II.Udeleženci sami krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je udeleženka tega postopka tudi K. M. (A. I. točka izreka), dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin za del, ki je po katastrskih podatkih označen z ID znakom 0000-19-14 in za del, ki je po katastrskih podatkih označen z ID znakom 0000-19-8 (A. II. točka izreka), ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-19, z naslovi ..., obstoji etažna lastnina (B. I. točka izreka), za potrebe tega postopka ugotovilo, da so parcele iz B. I. točke pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni deli stavbe z ID znakom 0000-19 (B. II. točka izreka), ugotovilo, da so splošni skupni deli stavbe tudi deli z ID znaki 0000-19-18, 0000-19-19, 0000-19-20, 0000-19-21, 0000-19-22, 0000-19-23, 0000-19-24, del z ID znakom 0000-19-26, 0000-19-27, 0000-19-28, 0000-19-29, 0000-19-30, 0000-19-32, 0000-19-33, 0000-19-34, 0000-19-35, 0000-19-36, 0000-19-37, 0000-19-38 (B. III. točka izreka), na splošnih skupnih delih stavbe ugotovilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (B. IV. točka izreka), ugotovilo, da ima stavba z ID znakom 0000-19 naslednje posamezne dele ter da so lastniki in imetniki izvedenih pravic na teh delih V. in P. P. posameznega dela stavbe (PDS) z ID znakom 0000-19-1, N. B. PDS z ID znakom 0000-19-2, M. K., A. K., A. Š. PDS z ID znakom 0000-19-3, D. T. PDS z ID znakom 0000-19-4, P. M. PDS z ID znakom 0000-19-5, F. in D. K. PDS z ID znakom 0000-19-6, J. G. PDS z ID znakom 0000-19-7, M. M. PDS z ID znakom 0000-19-8, K. M. in pok. M. G. PDS z ID znakom 0000-19-9 in 0000-19-13, R. R. PDS z ID znakom 0000-19-10, D. V. PDS z ID znakom 0000-19-11, W. d. o. o. PDS z ID znakom 0000-19-12, 0000-19-25 in 0000-19-31, M. R. in V. K. PDS z ID znakom 0000-19-14 ter A. J. PDS z ID znakom 0000-19-17 (B. V. točka izreka), ugotovilo, da na idealni delež pok. M. G. pri PDS z ID znakoma 0000-19-9 in 0000-19-13 do 1/2 preide širši pravni položaj z ID 001 (B. VI. točka izreka), ugotovilo obstoj hipoteke, ki omejuje lastninsko pravico na PDS z ID znaki 0000-19-12, 0000-19-25 in 0000-19-31 do celote (1/1) (B. VII. točka izreka), ugotovilo obstoj hipoteke, ki omejuje lastninsko pravico na PDS z ID znaki 0000-19-12, 0000-19-25 in 0000-19-31 do celote (1/1) (B. VIII. točka izreka), ugotovilo obstoj hipoteke, ki omejuje lastninsko pravico na PDS z ID znaki 0000-19-12, 0000-19-25 in 0000-19-31 do celote (1/1) (B. IX. točka izreka), ugotovilo, da na splošnem skupnem delu stavbe z ID znakom 0000-19-34 obstoji brezplačna in časovno neomejena stvarna služnost postavitve, vzdrževanja in uporabe prezračevalnih naprav v korist vsakokratnega lastnika PDS z ID znakom 0000-19-12 (B. X. točka izreka), ugotovilo, da nerazdeljeni posamezni deli stavbe z začasnim ID znakom 0000-19-900 ter posamezni deli stavbe z začasnimi ID znaki 0000-19-901, 0000-19-902, 0000-19-903, 0000-19-904, 0000-19-905, 0000-19-906, 0000-19-907 in 0000-19-908 po dokončni vzpostavitvi etažne lastnine ne obstojijo več (B. XI. točka izreka) ter sklenilo, da se zemljiškoknjižni vpisi izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine opr. št. N 153/2009 in sočasno izbriše kasnejša zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine opr. št. II N 153/2009 (B. XII. točka izreka).

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je udeleženka tega postopka tudi K. M. (A. I. točka izreka), dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin za del, ki je po katastrskih podatkih označen z ID znakom 0000-19-14 in za del, ki je po katastrskih podatkih označen z ID znakom 0000-19-8 (A. II. točka izreka), ugotovilo, da na stavbi z ID znakom 0000-19, z naslovi ..., obstoji etažna lastnina (B. I. točka izreka), za potrebe tega postopka ugotovilo, da so parcele iz B. I. točke pripadajoče zemljišče in s tem splošni skupni deli stavbe z ID znakom 0000-19 (B. II. točka izreka), ugotovilo, da so splošni skupni deli stavbe tudi deli z ID znaki 0000-19-18, 0000-19-19, 0000-19-20, 0000-19-21, 0000-19-22, 0000-19-23, 0000-19-24, del z ID znakom 0000-19-26, 0000-19-27, 0000-19-28, 0000-19-29, 0000-19-30, 0000-19-32, 0000-19-33, 0000-19-34, 0000-19-35, 0000-19-36, 0000-19-37, 0000-19-38 (B. III. točka izreka), na splošnih skupnih delih stavbe ugotovilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (B. IV. točka izreka), ugotovilo, da ima stavba z ID znakom 0000-19 naslednje posamezne dele ter da so lastniki in imetniki izvedenih pravic na teh delih V. in P. P. posameznega dela stavbe (PDS) z ID znakom 0000-19-1, N. B. PDS z ID znakom 0000-19-2, M. K., A. K., A. Š. PDS z ID znakom 0000-19-3, D. T. PDS z ID znakom 0000-19-4, P. M. PDS z ID znakom 0000-19-5, F. in D. K. PDS z ID znakom 0000-19-6, J. G. PDS z ID znakom 0000-19-7, M. M. PDS z ID znakom 0000-19-8, K. M. in pok. M. G. PDS z ID znakom 0000-19-9 in 0000-19-13, R. R. PDS z ID znakom 0000-19-10, D. V. PDS z ID znakom 0000-19-11, W. d. o. o. PDS z ID znakom 0000-19-12, 0000-19-25 in 0000-19-31, M. R. in V. K. PDS z ID znakom 0000-19-14 ter A. J. PDS z ID znakom 0000-19-17 (B. V. točka izreka), ugotovilo, da na idealni delež pok. M. G. pri PDS z ID znakoma 0000-19-9 in 0000-19-13 do 1/2 preide širši pravni položaj z ID 001 (B. VI. točka izreka), ugotovilo obstoj hipoteke, ki omejuje lastninsko pravico na PDS z ID znaki 0000-19-12, 0000-19-25 in 0000-19-31 do celote (1/1) (B. VII. točka izreka), ugotovilo obstoj hipoteke, ki omejuje lastninsko pravico na PDS z ID znaki 0000-19-12, 0000-19-25 in 0000-19-31 do celote (1/1) (B. VIII. točka izreka), ugotovilo obstoj hipoteke, ki omejuje lastninsko pravico na PDS z ID znaki 0000-19-12, 0000-19-25 in 0000-19-31 do celote (1/1) (B. IX. točka izreka), ugotovilo, da na splošnem skupnem delu stavbe z ID znakom 0000-19-34 obstoji brezplačna in časovno neomejena stvarna služnost postavitve, vzdrževanja in uporabe prezračevalnih naprav v korist vsakokratnega lastnika PDS z ID znakom 0000-19-12 (B. X. točka izreka), ugotovilo, da nerazdeljeni posamezni deli stavbe z začasnim ID znakom 0000-19-900 ter posamezni deli stavbe z začasnimi ID znaki 0000-19-901, 0000-19-902, 0000-19-903, 0000-19-904, 0000-19-905, 0000-19-906, 0000-19-907 in 0000-19-908 po dokončni vzpostavitvi etažne lastnine ne obstojijo več (B. XI. točka izreka) ter sklenilo, da se zemljiškoknjižni vpisi izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine opr. št. N 153/2009 in sočasno izbriše kasnejša zaznamba postopka vzpostavitve etažne lastnine opr. št. II N 153/2009 (B. XII. točka izreka).

Povzetek pritožbenih navedb

Povzetek pritožbenih navedb

2.Zoper sklep sodišča prve stopnje je bilo vloženih osem pritožb. Predlagatelj ter 13. in 14. udeleženec vlagajo pritožbo zoper III. in IV. točko izreka sklepa iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom drugačne določitve skupnih splošnih delov ter PDS, podrejeno predlagajo, da pritožbeno sodišče razveljavi III. in IV. točko B. oddelka in vrne v tem delu zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajajo, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo skupne dele. Iz obvestila GURS izhaja, da ima PDS št. 24 samostojno številko stanovanja, zato ne more biti skupni del. V naravi gre za kurilnico, dostopno samo iz PDS št. 12, kotlovnico pa je postavil pravni prednik predlagatelja. Napačna je odločitev o podstrešnih prostorih, ki imajo, razen del št. 8, po naravi stvari enak status. Podstrešni del št. 6 meri kar 25,1 m2, pri čemer sta F. in D. K. kupila zgolj 9,5 m2. Enako merilo je potrebno uporabiti tudi za 12 m2 podstrešnih prostorov in drvarnice v pritličju, ki sta jih skupaj s stanovanjem kupila M. G. in M. S. Del podstrešnih prostorov je od M. S. odkupil M. M. Če naj bi bil del podstrešnih prostorov v okviru PDS št. 6 posamezen del stavbe v lasti etažnih lastnikov, enako velja za PDS št. 18, št. 36, št. 37 in št. 38, ki so v lasti K. M. do 1/2 in dedičev po pok. M. G. do 1/2. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bil porušen tudi PDS št. 6. To izhaja iz priložene fotografije podstrešnih prostorov (priloga 41). Nasprotna udeleženta F. in D. K. vlagata pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom razvelavitve sklepa. Navajata, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo lastništvo delov stavbe št. 10, 12, 25 in 31. Sodišče mora po določbah ZVEtL-1 v polnosti upoštevati pravne naslove. Prenova stavbe nima stvarnopravnih posledic. Sodišče prve stopnje je za PDS št. 10 neutemeljeno priznalo lastninsko pravico R. R., saj ni izkazal pravnega naslova za del površine v izmeri 13,72 m2. Obrazložitev glede PDS št. 25 je sama s seboj v nasprotju. Pritožnika sta kupila tudi kletni prostor, ki mu je izvedenec v elaboratu določil št. 39, ter o tem delu sklenila dogovor. Sodišče prve stopnje je udeleženca prikrajšalo za lastninsko pravico na kletnem prostoru. Za dodatno povečanje površine PDS št. 12 sodišče ni navedlo nobenega razloga. Priložene listine niso podlaga za pridobitev lastninske pravice. Glede PDS št. 31 se je sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicevalo na pogodbo iz leta 2007 in izjavo GPL, ki ni pravni naslov. Iz sklepa ni mogoče razbrati, kako je sodišče prve stopnje iz opisa pogodbenega predmeta iz kupoprodajne pogodbe ugotovilo, da je tudi PDS št. 31 naveden v pogodbi. V tem prostoru so se nahajale elektro omarice za celotno stavbo, kar dokazuje, da je šlo za skupni prostor. Uporaba prostora ne vodi v pridobitev lastninske pravice v skladu z določbami ZVEtL-1. Nasprotni udeleženec R. R. in udeleženca K. M. ter N. B. vlagajo pritožbo zoper III. B in IV. B točko sklepa iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom spremembe sklepa tako, da se splošni skupni deli opredelijo drugače. Navajajo, da naj se deli št. 18 do 23 in 34 do 38 določijo kot PDS v solasti etažnih lastnikov, ki nimajo posebej odmerjenega prostora v podstrešju stavbe. Glede na to, da imata lastnika PDS št. 6 odmerjen tudi podstrešni del, ni nobene pravne ali dejanske podlage za določitev različnega statusa podstrešnemu delu št. 6 in ostalim podstrešnim prostorom. Iz odločbe o nacionalizaciji z dne 16. 6. 1960 jasno izhaja, da stanovanjem pripada trajna pravica na podstrešnih prostorih. Po kupoprodajni pogodbi z dne 7. 11. 1986 je stanovanje št. 6 obsegalo 89,2 m2, sedaj pa meri 107 m2. Zakonca K. sta uzurpirala del podstrešja. Če ugovora o samostojni identifikacijski oznaki za del podstrešja PDS št. 6 ni več mogoče uveljavljati, pa je mogoče upoštevati ugovor lastništva, zato je ostale podstrešne prostore potrebno opredeliti kot PDS. Nasprotni udeleženec D. V. vlaga pritožbo zoper III. točko izreka sklepa iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov s predlogom spremembe določitve splošnih skupnih delov stavbe, podredno predlaga razvelavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede dela št. 30 sodišče prve stopnje ni sledilo napovedi z dne 10. 3. 2023. Odločitev predstavlja sklep presenečenja. V izvedenskem mnenju prostor št. 30 ni bil nikoli opredeljen kot skupni del, ampak klet. Dostop do tega dela je mogoč samo skozi del št. 10 in 11, zato ne more biti namenjen uporabi vseh etažnih lastnikov. Pritožnik je prostor več kot 30 let uporabljal v dobri veri. Trenutna odločitev nima podlage v elaboratu, ki predstavlja strokovno podlago. Bistven je namen prostora in njegove dejanske lastnosti. Takšen pristop je uporabilo sodišče tudi glede PDS št. 6 in ga dodelilo ne glede na (ne)dobrovernost. Pritožnik je kot pravni laik ves čas trdil, da je sporni del njegov oziroma v solastnini. Smiselno enako se zavzema kot drugi pritožniki, da se tudi podstrešni del PDS št. 6 določi kot splošni skupni del, ali pa tudi preostale podstrešne dele določi kot PDS etažnih lastnikov, ki nimajo odmerjenega prostora na podstrešju. Ostali podstrešni deli ne bi smeli biti v lasti lastnikov PDS št. 6. Podstrešje je v naravi razdeljeno na več prostorov, ki jih uporabljajo različni posestniki PDS, ki so bili identificirani tekom postopka. Nasprotna udeleženka J. G. vlaga pritožbo zoper III., IV., V., VII., VIII., IX. in X. točko izreka sklepa iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov s predlogom razveljavitve sklepa v izpodbijanem delu in vrnitve zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do razlike v površini prostorov v lasti predlagatelja. Predlagatelj ni izkazal pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na delih št. 12, 25 in 31. Originalnih pogodb ni predložil. Iz kupoprodajne pogodbe z dne 20. 6. 1969 izhaja, da površina poslovnih prostorov znaša 183 m2, sedaj pa površina znaša 293,8 m2. Iz pogodb ne izhaja, da bi bil predmet tudi poslovni prostor št. 31 v izmeri 16,3 m2. Priložena kupoprodajna pogodba z dne 17. 12. 2007 ne izpolnjuje pogojev za vknjižbo lastninske pravice. Etažna lastnina se ustanavlja na prostorih, ki ne obstajajo. Prenova ni bila izvedena skladno z gradbenimi dovoljenji, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo in v tem delu ni ustrezno obrazložilo odločitve. Predlagatelj prostorov ni priposestvoval. Del št. 31 ni restavracija, ampak pisarna, ki se nahaja na naslovu ... V vseh pravnih naslovih pa je naveden naslov ... Od nekdaj je bil ta prostor namenjen shrambi in smetarnici. Površine niso skladne s tehničnimi karakteristikami stavbe. Nasprotuje ustanovitvi služnosti na delu št. 34, ki ga je predlagatelj protipravno zasedel. Če udeleženci niso ugovarjali elaboratu, ki je prikazoval, da so na tem delu nameščene strojne opreme, še ne pomeni, do so soglašali z vzpostavitvijo služnosti. Sodišče prve stopnje zmotno ni priznalo lastninske pravice uporabnikom prostorov št. 32 in 33. Elaborat je bil že povzet v evidenco GURS. S tem so kršene lastninske pravice etažnih lastnikov. Sodišče mora za prostore št. 12, 25 in 31 odrediti dopolnitev elaborata.Udeleženec V. K. vlaga pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije predlagatelja, podredno, razveljavi v izpodbijanih delih. Predlagatelj ni izkazal ustreznega pravnega naslova, ki ga zahteva ZVEtL-1. Udeležencem je bil onemogočen vpogled v original pogodbe. Neizvedba dokaza z vpogledom v original pogodbe predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Nasprotuje določitvi delov podstrešja kot skupnih delov stavbe, saj je pritožnik skupaj s stanovanjem št. 14 pridobil tudi souporabo podstrešja. Delež podstrešja ne ustreza deležu, ki ga je pridobil pritožnik. Rekonstrukcija podstrešja je potekala izključno v interesu stanovanja v 5. etaži. Tudi posegi v kletnih prostorih so bili izvedeni brez ustreznih dovoljenj. Kletni prostor pritožniku pripada na podlagi kupoprodajne pogodbe. Prenova stavbe nima stvarnopravnih posledic. Ustrezna soglasja in upravna dovoljenja niso bila pridobljena. Sodišče na podlagi 24. člena ZVEtL-1 nima podlage, da odloča arbitrarno. Obstoj služnosti lahko sodišče ugotavlja v postopku vzpostavitve etažne lastnine le v primerih, ko so izvedene pravice izkazane z veljavnim pravnim naslovom ali nastale na v zakonu predvideni način. Do pogojev za priposestvovanje služnosti se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Odločitev je neizvršljiva, saj je bilo s sodbo II P 1605/2006 z dne 27. 3. 2007 že ugotovljeno, da je prezračevalne sisteme na istem delu stavbe potrebno odstraniti. Glede dela št. 31 navaja smiselno enako kot pritožnica J. G. V primeru razveljavitev predlaga izločitev sodnice.

2.Zoper sklep sodišča prve stopnje je bilo vloženih osem pritožb. Predlagatelj ter 13. in 14. udeleženec vlagajo pritožbo zoper III. in IV. točko izreka sklepa iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s predlogom drugačne določitve skupnih splošnih delov ter PDS, podrejeno predlagajo, da pritožbeno sodišče razveljavi III. in IV. točko B. oddelka in vrne v tem delu zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajajo, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo skupne dele. Iz obvestila GURS izhaja, da ima PDS št. 24 samostojno številko stanovanja, zato ne more biti skupni del. V naravi gre za kurilnico, dostopno samo iz PDS št. 12, kotlovnico pa je postavil pravni prednik predlagatelja. Napačna je odločitev o podstrešnih prostorih, ki imajo, razen del št. 8, po naravi stvari enak status. Podstrešni del št. 6 meri kar 25,1 m2, pri čemer sta F. in D. K. kupila zgolj 9,5 m2. Enako merilo je potrebno uporabiti tudi za 12 m2 podstrešnih prostorov in drvarnice v pritličju, ki sta jih skupaj s stanovanjem kupila M. G. in M. S. Del podstrešnih prostorov je od M. S. odkupil M. M. Če naj bi bil del podstrešnih prostorov v okviru PDS št. 6 posamezen del stavbe v lasti etažnih lastnikov, enako velja za PDS št. 18, št. 36, št. 37 in št. 38, ki so v lasti K. M. do 1/2 in dedičev po pok. M. G. do 1/2. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je bil porušen tudi PDS št. 6. To izhaja iz priložene fotografije podstrešnih prostorov (priloga 41). Nasprotna udeleženca F. in D. K. vlagata pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom razvelavitve sklepa. Navajata, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo lastništvo delov stavbe št. 10, 12, 25 in 31. Sodišče mora po določbah ZVEtL-1 v polnosti upoštevati pravne naslove. Prenova stavbe nima stvarnopravnih posledic. Sodišče prve stopnje je za PDS št. 10 neutemeljeno priznalo lastninsko pravico R. R., saj ni izkazal pravnega naslova za del površine v izmeri 13,72 m2. Obrazložitev glede PDS št. 25 je sama s seboj v nasprotju. Pritožnika sta kupila tudi kletni prostor, ki mu je izvedenec v elaboratu določil št. 39, ter o tem delu sklenila dogovor. Sodišče prve stopnje je udeleženca prikrajšalo za lastninsko pravico na kletnem prostoru. Za dodatno povečanje površine PDS št. 12 sodišče ni navedlo nobenega razloga. Priložene listine niso podlaga za pridobitev lastninske pravice. Glede PDS št. 31 se je sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicevalo na pogodbo iz leta 2007 in izjavo GPL, ki ni pravni naslov. Iz sklepa ni mogoče razbrati, kako je sodišče prve stopnje iz opisa pogodbenega predmeta iz kupoprodajne pogodbe ugotovilo, da je tudi PDS št. 31 naveden v pogodbi. V tem prostoru so se nahajale elektro omarice za celotno stavbo, kar dokazuje, da je šlo za skupni prostor. Uporaba prostora ne vodi v pridobitev lastninske pravice v skladu z določbami ZVEtL-1. Nasprotni udeleženec R. R. in udeleženca K. M. ter N. B. vlagajo pritožbo zoper III. B in IV. B točko sklepa iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom spremembe sklepa tako, da se splošni skupni deli opredelijo drugače. Navajajo, da naj se deli št. 18 do 23 in 34 do 38 določijo kot PDS v solasti etažnih lastnikov, ki nimajo posebej odmerjenega prostora v podstrešju stavbe. Glede na to, da imata lastnika PDS št. 6 odmerjen tudi podstrešni del, ni nobene pravne ali dejanske podlage za določitev različnega statusa podstrešnemu delu št. 6 in ostalim podstrešnim prostorom. Iz odločbe o nacionalizaciji z dne 16. 6. 1960 jasno izhaja, da stanovanjem pripada trajna pravica na podstrešnih prostorih. Po kupoprodajni pogodbi z dne 7. 11. 1986 je stanovanje št. 6 obsegalo 89,2 m2, sedaj pa meri 107 m2. Zakonca K. sta uzurpirala del podstrešja. Če ugovora o samostojni identifikacijski oznaki za del podstrešja PDS št. 6 ni več mogoče uveljavljati, pa je mogoče upoštevati ugovor lastništva, zato je ostale podstrešne prostore potrebno opredeliti kot PDS. Nasprotni udeleženec D. V. vlaga pritožbo zoper III. točko izreka sklepa iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov s predlogom spremembe določitve splošnih skupnih delov stavbe, podredno predlaga razvelavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede dela št. 30 sodišče prve stopnje ni sledilo napovedi z dne 10. 3. 2023. Odločitev predstavlja sklep presenečenja. V izvedenskem mnenju prostor št. 30 ni bil nikoli opredeljen kot skupni del, ampak klet. Dostop do tega dela je mogoč samo skozi del št. 10 in 11, zato ne more biti namenjen uporabi vseh etažnih lastnikov. Pritožnik je prostor več kot 30 let uporabljal v dobri veri. Trenutna odločitev nima podlage v elaboratu, ki predstavlja strokovno podlago. Bistven je namen prostora in njegove dejanske lastnosti. Takšen pristop je uporabilo sodišče tudi glede PDS št. 6 in ga dodelilo ne glede na (ne)dobrovernost. Pritožnik je kot pravni laik ves čas trdil, da je sporni del njegov oziroma v solastnini. Smiselno enako se zavzema kot drugi pritožniki, da se tudi podstrešni del PDS št. 6 določi kot splošni skupni del, ali pa tudi preostale podstrešne dele določi kot PDS etažnih lastnikov, ki nimajo odmerjenega prostora na podstrešju. Ostali podstrešni deli ne bi smeli biti v lasti lastnikov PDS št. 6. Podstrešje je v naravi razdeljeno na več prostorov, ki jih uporabljajo različni posestniki PDS, ki so bili identificirani tekom postopka. Nasprotna udeleženka J. G. vlaga pritožbo zoper III., IV., V., VII., VIII., IX. in X. točko izreka sklepa iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov s predlogom razveljavitve sklepa v izpodbijanem delu in vrnitve zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do razlike v površini prostorov v lasti predlagatelja. Predlagatelj ni izkazal pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na delih št. 12, 25 in 31. Originalnih pogodb ni predložil. Iz kupoprodajne pogodbe z dne 20. 6. 1969 izhaja, da površina poslovnih prostorov znaša 183 m2, sedaj pa površina znaša 293,8 m2. Iz pogodb ne izhaja, da bi bil predmet tudi poslovni prostor št. 31 v izmeri 16,3 m2. Priložena kupoprodajna pogodba z dne 17. 12. 2007 ne izpolnjuje pogojev za vknjižbo lastninske pravice. Etažna lastnina se ustanavlja na prostorih, ki ne obstajajo. Prenova ni bila izvedena skladno z gradbenimi dovoljenji, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo in v tem delu ni ustrezno obrazložilo odločitve. Predlagatelj prostorov ni priposestvoval. Del št. 31 ni restavracija, ampak pisarna, ki se nahaja na naslovu ... V vseh pravnih naslovih pa je naveden naslov ... Od nekdaj je bil ta prostor namenjen shrambi in smetarnici. Površine niso skladne s tehničnimi karakteristikami stavbe. Nasprotuje ustanovitvi služnosti na delu št. 34, ki ga je predlagatelj protipravno zasedel. Če udeleženci niso ugovarjali elaboratu, ki je prikazoval, da so na tem delu nameščene strojne opreme, še ne pomeni, do so soglašali z vzpostavitvijo služnosti. Sodišče prve stopnje zmotno ni priznalo lastninske pravice uporabnikom prostorov št. 32 in 33. Elaborat je bil že povzet v evidenco GURS. S tem so kršene lastninske pravice etažnih lastnikov. Sodišče mora za prostore št. 12, 25 in 31 odrediti dopolnitev elaborata.Udeleženec V. K. vlaga pritožbo iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije predlagatelja, podredno, razveljavi v izpodbijanih delih. Predlagatelj ni izkazal ustreznega pravnega naslova, ki ga zahteva ZVEtL-1. Udeležencem je bil onemogočen vpogled v original pogodbe. Neizvedba dokaza z vpogledom v original pogodbe predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Nasprotuje določitvi delov podstrešja kot skupnih delov stavbe, saj je pritožnik skupaj s stanovanjem št. 14 pridobil tudi souporabo podstrešja. Delež podstrešja ne ustreza deležu, ki ga je pridobil pritožnik. Rekonstrukcija podstrešja je potekala izključno v interesu stanovanja v 5. etaži. Tudi posegi v kletnih prostorih so bili izvedeni brez ustreznih dovoljenj. Kletni prostor pritožniku pripada na podlagi kupoprodajne pogodbe. Prenova stavbe nima stvarnopravnih posledic. Ustrezna soglasja in upravna dovoljenja niso bila pridobljena. Sodišče na podlagi 24. člena ZVEtL-1 nima podlage, da odloča arbitrarno. Obstoj služnosti lahko sodišče ugotavlja v postopku vzpostavitve etažne lastnine le v primerih, ko so izvedene pravice izkazane z veljavnim pravnim naslovom ali nastale na v zakonu predvideni način. Do pogojev za priposestvovanje služnosti se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Odločitev je neizvršljiva, saj je bilo s sodbo II P 1605/2006 z dne 27. 3. 2007 že ugotovljeno, da je prezračevalne sisteme na istem delu stavbe potrebno odstraniti. Glede dela št. 31 navaja smiselno enako kot pritožnica J. G. V primeru razveljavitev predlaga izločitev sodnice.

3.Udeleženka M. R. vlaga pritožbo zoper uvodoma navedeni sklep iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov s predlogom spremembe sklepa v izpodbijanem delu, podredno, razveljavitev sklepa. Navaja, da ji prodajna pogodba predlagatelja, ki je bila v spis vložena 31. 3. 2023, ni bila dana na vpogled in se z njo ni seznanila. Pogoji za priposestvovanje služnosti niso obrazloženi. Gradnja kleti je bila opravljena brez dovoljenj in soglasij. Odločitev je arbitrarna in pavšalna, dolžina postopka pa je povzročila nezakonito uzurpacijo podstrešnih delov.

3.Udeleženka M. R. vlaga pritožbo zoper uvodoma navedeni sklep iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov s predlogom spremembe sklepa v izpodbijanem delu, podredno, razveljavitev sklepa. Navaja, da ji prodajna pogodba predlagatelja, ki je bila v spis vložena 31. 3. 2023, ni bila dana na vpogled in se z njo ni seznanila. Pogoji za priposestvovanje služnosti niso obrazloženi. Gradnja kleti je bila opravljena brez dovoljenj in soglasij. Odločitev je arbitrarna in pavšalna, dolžina postopka pa je povzročila nezakonito uzurpacijo podstrešnih delov.

4.Udeleženci A. Š., A. in M. K. vlagajo pritožbo zoper III., IV. in V. točko B. dela izreka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa in drugačne določitve splošnih in posameznih delov stavbe. Sodišče ni ustrezno obrazložilo, zakaj je priznalo različne pravice lastnikom pri enakem dejanskem stanju. Podstrešni deli bi morali biti odmerjeni kot posamezni deli v solasti tistih etažnih lastnikov, ki nimajo odmerjenih posebnih prostorov na podstrešju. Lastnika PDS št. 6 lahko podstrešni del razdelita in gaodtujita. Z izpodbijano odločitvijo imata lastnika PDS št. 6 pridobljenih več pravic kot ostali etažni lastniki. Nelogično in v nasprotju z zakonom je, da so podstrešni deli določeni kot splošni skupni deli stavbe. Ker se del št. 6 najverjetneje ne more več določiti kot splošni skupni del, je potrebno ostale podstrešne prostore opredeliti kot PDS. Podstrešni del je razdeljen in ga uporabljajo različni posestniki. Gre za drugačno obravnavo popolnoma enakih dejanskih in pravnih položajev.

5.Na pritožbe so odgovorili predlagatelj in udeleženci M. in M. M., A. J., J. G., F. in D. K., K. M., R. R. ter N. B.

Presoja utemeljenosti pritožb

6.Pritožbe niso utemeljene.

7.Sodišče prve stopnje je vodilo postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z ID znakom 0000-19, ki stoji na parcelah št. 153/49, 153/50 in 153/51, k.o. X.

8.Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je ureditev zemljiškoknjižno neurejenega stanja v večstanovanjskih stavbah skladno s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).

O podstrešnih prostorih in PDS št. 6

9.Sodišče prve stopnje je v tč. 22 obrazložitve ustrezno pojasnilo, da iz odločbe o nacionalizaciji izhaja, da k stanovanjem in lokalom pripada tudi trajna pravica skupne uporabe podstrešja. Takratni stvarnopravni predpisi1 so izrecno določali, da je podstrešje skupni del stavbe, da služi stavbi kot celoti. Udeleženci niso uspeli predložiti ustreznega pravnega naslova, ki bi izkazoval drugače (da bi podstrešni deli pripadali le nekaterim posameznim delom). Takšen pravni naslov ni prodajna pogodba o stanovanju, saj prodajalec na kupca ne more prenesti več pravic, kot jih ima on sam.2 Skupni del stavbe ne more biti predmet samostojne prodaje. Prav tako dolgotrajna uporaba skupnega dela stavbe ne spremeni njegove (dejanske) namembnosti. Zato ni pomembno, da so bili posestniki podstrešnih delov znani.

10.Del podstrešnega prostora je bil zazidan,tako da je postal sestavni del stanovanja št. 6 (kar za nekatere pritožnike niti ni sporno). Zaradi gradbenega posega je sporni podstrešni del postal sestavina stanovanja št. 6. Drugi odstavek 16. člena SPZ določa, da sestavina ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, dokler se ne loči od glavne stvari. Zazidan podstrešni del kot sestavni del stanovanja št. 6 deli usodo stanovanja in posledično ne more biti splošni skupni del stavbe. V primeru spornega dela podstrešja in preostalih podstrešnih prostorov, ki niso sestavni deli stanovanja, torej ne gre za enake dejanske okoliščine.

11.Predlagatelj ter M. in M. M. v pritožbi prihajajo sami s seboj v nasprotje, ko najprej navajajo, da je del podstrešja v izmeri 25,1 m2 del stanovanja št. 6, in hkrati, da je bil porušen tudi podstrešni del stanovanja št. 6. Pritožba v tem delu ni jasna.

12.V tč. 17 obrazložitve je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da pomanjkanje gradbenih in upravnih dovoljenj ne preprečuje vpisa nepremičnine v kataster ali vzpostavitve etažne lastnine. Trditve pritožnikov, da je bil podstrešni del brez pravne podlage priključen k stanovanju št. 6, je potrebno uveljavljati v ločenih pravnih postopkih; postopek za vzpostavitev etažne lastnine pa odraža dejansko stanje v naravi.

13.Pritožbene navedbe, da bi moral biti sporni podstrešni del splošni skupni del stavbe, ali posebni skupni del stavbe etažnih lastnikov, ki nimajo drugih odmerjenih podstrešnih ali kletnih prostorov, oziroma, da lastnika PDS št. 6 ne bi smela pridobiti solastninske pravice tudi na preostalih podstrešnih delih, so napačne in nimajo podlage v veljavnih materialnih predpisih.

14.Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika, SPZ). Na podlagi 106. člena SPZ se solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih določa ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine, razen če zakon ali pravni posel določa drugače. V konkretnem primeru zakon ne določa drugače. Udeleženci pa tudi niso predložili pravnega naslova, ki bi izkazoval drugačen dogovor med etažnimi lastniki. Posledično so vsi skupni deli stavbe v sorazmernem deležu uporabne vrednosti PDS v solastnini vseh etažnih lastnikov obravnavane stavbe. Ni najti razloga, da bi podstrešni deli pripadali le PDS, ki nimajo odmerjenih posebnih prostorov na podstrešju, ali da podstrešni deli ne bi v sorazmernem deležu pripadali tudi PDS št. 6. Pravnih argumentov za v pritožbah predlagano drugačno ureditev podstrešnih delov ni.

15.Na splošnih skupnih delih udeleženci ne morejo pridobiti izključne lastninske pravice. Dejstvo, da je prodajna pogodba za stanovanje vključevala tudi podstrešje ali klet, ki sta bila ves čas skupna prostora (splošni skupni del stavbe), ne pomeni, da je kupec s tem pridobil izključno lastništvo na skupnih prostorih. Kupec pridobi lastninsko pravico le na tistih delih stavbe, ki so opredeljeni kot posamezni deli, medtem ko skupni prostori ostanejo v solastnini vseh etažnih lastnikov.

16.Sodišče prve stopnje ni odločalo arbitrarno in samovoljno. Če so nekateri etažni lastniki del stavbe z gradbenim posegom nezakonito pripojili k drugemu delu stavbe, bi se morali udeleženci na to ustrezno odzvati v drugih postopkih. V tem postopku je sodišče prve stopnje utemeljeno dalo prednost aktualnemu dejanskemu stanju zgradbe.

O PDS št. 10

17.Pritožnika F. in D. K. zmotno grajata, da udeleženec R. R. za PDS št. 10 ni izkazal pravnega naslova za del prostora v izmeri 13,72 m2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre v naravi za enoten in samostojen prostor, česar pritožnika ne izpodbijata. Sporno presežno površino je utemeljeno upoštevalo kot del enotnega prostora PDS št. 10. Zavzemanje pritožnikov, da je treba pri razlikovanju površine dati prednost površini, navedeni v pravnih naslovih (prodajni pogodbi), je napačno.

O PDS št. 12

18.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da PDS št. 12 predstavlja prehrambeni gostinski obrat v prvi in drugi etaži v izmeri 293,8 m2, ki pripada predlagatelju. Pritožniki neutemeljeno izpodbijajo aktivno legitimacijo za vložitev predloga. Originala prodajnih pogodb z dne 17. 12. 2007 in z dne 20. 6. 1969 sta bila dne 31. 3. 2023 predložena s strani notarke, pri kateri sta bili deponirani. V dokaznem postopku je sodišče prve stopnje vpogledalo v obe pogodbi, ki se nahajata pod prilogo A59 in A60. Pritožnika V. K. in M. R. zgolj pavšalno navajata, da jima pogodba ni bila dana na vpogled.

19.Prodajna pogodba z dne 17. 12. 2017 predstavlja ustrezen pravni naslov po drugem odstavku 19. člena ZVEtL-1, saj se z njo v korist pridobitelja prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Prodajna pogodba vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo.

20.Razlika v površini gostinskega obrata ni takšna, kot jo poskušajo prikazati pritožniki. V prodajni pogodbi iz leta 1969 je bila navedena površina v izmeri 183 m2 za tri poslovne prostore, ki so se kasneje združili v enoten gostinski obrat. Nesporno se je kasneje gostinski obrat razširil še z izkopom v kleti. Včasih izračuni niso bili natančni, razlike pa nastanejo tudi zaradi uporabe različnih metod merjenja. Že s predelavo prostorov (na primer rušenje sten) se površina (precej) spremeni. Spremenila pa se je predvsem na račun izgradnje kletnega prostora. Pritožniki se zmotno opirajo na pravni naslov iz leta 1969 in ne na prodajno pogodbo iz leta 2007, ki je bolj realno ocenila dejansko površino po prenovi in širitvi prostorov. V prodajni pogodbi iz leta 2007 je bila navedena skupna površina gostinskega obrata v izmeri 271 m2. Razlika tako ne znaša 100 m2 ali več, kot navajajo pritožniki. Merjeno v odstotkih je razlika le dobrih 10 %, kar je pripisati opravljenim natančnim in strokovnim izmeram v tem postopku. Razliko v površini je sicer sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo v tč. 44 obrazložitve.

21.Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi morala biti dejanska površina gostinskega obrata enaka površini v arhivskem načrtu iz leta 1957. Pritožniki ne konkretizirajo, zakaj v tem postopku izmerjena površina stavbe, ne odraža dejanske površine stavbe in s čim naj bi bila kršena njihova lastninska pravica zaradi vpisa elaborata v javne evidence.

22.V tem postopku presoja zakonitosti prenove ali širitve prostorov ni relevantna, kar je sodišče prve stopnje ustrezno pojasnilo v tč. 17 obrazložitve. Prenova, s katero so izgrajeni novi prostori ali uničeni stari, pa lahko ima stvarnopravne posledice, ki se pri vzpostaviti etažne lastnine upoštevajo pri presoji dejanskega stanja v naravi.

O PDS št. 24

23.Predlagatelj v pritožbi zgolj ponavlja navedbe, da je kotlovnica PDS v njegovi lasti. Na to je že odgovorilo sodišče prve stopnje v tč. 23, višje sodišče ugotovitvam pritrjuje. Do bistvene ugotovitve, da iz sodne odločbe izhaja, da je bila kotlovnica namenjena več delom stavbe, pa se predlagatelj ne opredeli.

O PDS št. 25

24.Obrazložitev v tč. 48 ni sama s seboj v nasprotju, kot zmotno navajata pritožnika F. in D. K. Prostor št. 25 je bil odstopljen za potrebe čiščenja obravnavane stavbe s strani predlagatelja. Navedeno kaže na zaključek, da sporni del št. 25 ni splošni skupni del stavbe, ampak PDS v posesti predlagatelja. Po njegovi volji s prostorom razpolagajo ostali etažni lastniki.

25.V zvezi s PDS št. 25 pritožnika F. in D. K. prav tako neutemeljeno grajata, da ju je sodišče prve stopnje prikrajšalo za lastninsko pravico, ker je upoštevalo enostranski odstop od dogovora s predlagateljem o vzajemnem priznanju lastništva na delu št. 25 in 39. Del št. 39 se je nahajal znotraj PDS št. 30, ki je splošni skupni del stavbe in sploh ni bil samostojen prostor. Sodišče prve stopnje je že na naroku 3. 6. 2019 pojasnilo, da je bil del št. 39 imaginarno vrisan v elaborat in delov, ki dejansko v naravi ne obstajajo, ne bo evidentiralo in upoštevalo. Propadli dogovor prav tako ni bil soglasno sklenjen z vsemi udeleženci. Sodišče prve stopnje zato takšnega dogovora utemeljeno ni upoštevalo, kar je vse zadostno pojasnilo v tč. 48 obrazložitve.

O PDS št. 30

26.Pritožnik D. V. zmotno navaja, da gre v primeru prostora št. 30 za sklep presenečenja. Sodišče prve stopnje je že ob ogledu na naroku 14. 5. 2015 ugotovilo, da prostor predstavlja skladišče in ima svetlobni jašek. Na to so opozorili tudi udeleženci z vlogo, v kateri so navedli, da gre v primeru prostora št. 30 za tehnično instalacijski jašek. Na naroku je bilo tudi govora o tem, da je ta prostor včasih predstavljal skupni prostor in prehod do drvarnic. Čeprav sodišče prve stopnje v tem delu ni sledilo napovedi z dne 10. 3. 2023, ni moč zaključiti, da je bila odločitev za pritožnika presenetljiva. Zlasti tudi ne ob dejstvu, da je pritožnik sam v začetku postopka jasno izrazil, da na tem delu ne uveljavlja lastninske pravice. Na naroku 15. 5. 2015 (list. št. spisa 315) je navedel, da ne zatrjuje lastništva na PDS št. 30, ampak želi prostor imeti v uporabi za skladiščenje in ga je pripravljen tudi kupiti in pridobiti lastninsko pravico. Čeprav je pritožnik pravni laik, je iz njegovih navedb na naroku jasno razvidno, da se je zavedal, da prostora nima v lasti in da ga želi kupiti. Ni logično, da bi omenjal nakup prostora, če bi bil njegov. Šele kasneje je spremenil svoje navedbe, kar je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo v dokazni oceni.

27.Izvedenec je sporni prostor po dejanski rabi opredelil kot klet. Sodišče pa je pristojno, da na podlagi dokaznega postopka in vseh relevantnih okoliščin presodi, ali gre za skupni del ali PDS. Ker dobroverna uporaba skupnega dela stavbe ne vodi do lastništva ali spremembe pravnega statusa skupnega dela prostora kot PDS, pritožbene navedbe v zvezi z (ne)dobrovernostjo niso relevantne.

28.Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba (tretji odstavek 105. člena SPZ). Skupni deli so skupni prostori in zemljišče, skupni gradbeni elementi in skupne inštalacije, naprave ter oprema (tretji odstavek 3. člena Stanovanjskega zakona, SZ-1). Zakonske določbe o skupnih delih zgradbe ne zahtevajo, da bi bil skupni del neovirano in ves čas dostopen vsem etažnim lastnikom. Pri načrtovanju gradnje skupnih delov stavbe so običajno skupni prostori dostopni vsem. Vendar zgolj to, da je skupni prostor dostopen samo preko PDS, ne pomeni, da takšen prostor (ki je sicer namenjen skupni rabi stavbe oziroma skupni rabi etažnih lastnikov) postane del posameznega dela stavbe, kot to zmotno navaja pritožnik D. V. Udeleženci se bodo morali dogovoriti o načinu izvrševanja dostopa do PDS št. 30.

O PDS št. 31

29.Pritožniki zmotno navajajo, da prostor št. 31 predstavlja splošni skupni del stavbe. Prostor je v posesti predlagatelja, zanj je izkazal tudi pravni naslov. Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na prodajno pogodbo iz leta 2007, ki omenja več različnih prostorov. Oprlo se je še na lastna opažanja na ogledu ter na ugotovitve, da je prostor v dejanski posesti predlagatelja, da je izvedenec ugotovil, da je pisarna funkcionalno povezana z gostinskim obratom, da je prostor zajet kot del gostinskega obrata v grafičnem prikazu iz leta 2013 ter da je več udeležencev potrdilo trditve predlagatelja, da je sporni prostor št. 31 del gostinskega obrata.

30.Ustrezen pravni naslov je prodajna pogodba iz leta 2007 in ne izjava z dne 11. 6. 2013, ki je zgolj dodatni dokaz o namenski rabi spornega prostora.

31.Dejstvo, da ima prostor lasten vhod in drugačen naslov kot gostinski obrat, ni nenavadno, saj ima obravnavana stavba pročelje tudi na stran Š. ulice. Prav tako ni nenavadno, če ima zdajšnji gostinski obrat, ki je bil združen iz treh različnih poslovnih prostorov (bara, trgovine in restavracije), več različnih vhodov. Tudi v prodajni pogodbi iz leta 1969 (priloga A60) se kot naslov poslovnih prostorov omenja Š. cesta, zato ne drži pritožbena navedba, da je v vseh pravnih naslovih naveden zgolj naslov V.

32.Dejstvo, da so elektro omarice za celotno stavbo v določenem prostoru, bi lahko kazalo na to, da gre za skupni prostor. Vendar se elektro omarica zdaj v tem prostoru ne nahaja. Več ostalih okoliščin, ki jih je izpostavilo sodišče prve stopnje v tč. 46 in 47, pa kaže na verjetnejši sklep, da ni šlo za skupno uporabo in prostor ni bil namenjen shrambi ali smetarnici, ampak gostinskemu obratu ter je bil ves čas v lasti predlagatelja in pravnih prednikov. Pritožniki pravnega naslova, ki bi nasprotoval ugotovitvam sodišča prve stopnje v tem delu, niso predložili. Prodajna pogodba iz leta 2007 pa omenja več različnih poslovnih prostorov gostinskega obrata.

O PDS št. 32 in 33

33.Pritožnica J. G. neutemeljeno uveljavlja lastninsko pravico na posameznih delih stavbe (PDS) št. 32 in 33 (zgolj) na podlagi dolgotrajne uporabe teh prostorov. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da gre za splošne skupne dele stavbe, saj udeleženci niso predložili nobenega pravnega naslova, ki bi izkazoval drugače.

O PDS št. 34

34.Pritožniki neutemeljeno nasprotujejo tudi ugotovitvi obstoja stvarne služnosti na PDS št. 34. Tekom postopka udeleženci niso nasprotovali predlogu predlagatelja, da se se v korist vsakokratnega lastnika PDS št. 12 ugotovi obstoj stvarne služnosti postavitve, vzdrževanja in uporabe prezračevalnih naprav. Pritožniki ne navajajo, da bi tekom postopka takšnemu predlogu nasprotovali, ampak da odločitev v tem delu ni obrazložena.

35.Na podlagi 3. točke prvega odstavka 30. člena ZVEtL-1 lahko sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj morebitnih izvedenih pravic na skupnih delih stavbe in njihove imetnike. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvedena pravica nastala na podlagi zakona (priposestvovanja) in pri tem navedlo relevantno pravno podlago. Ker udeleženci tekom postopka predlogu za ugotovitev stvarne služnosti niso nasprotovali, je obrazložitev v tč. 54 primerno ožja.

36.Sodba, priložena pritožbi udeleženca V. K., se nanaša na odstranitev jaška, ki teče po zunanji steni obravnavane stavbe, in ne omenja podstrešja. Ne gre za sojenje o isti stvari in predložena sodna odločba ne vpliva na izvršljivost izpodbijanega sklepa.

Sklepno

37.Pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, ki jih pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP)3 in 3. členom ZVEtL-1), zato je vse pritožbe zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter 3. členom ZVEtL-1).

Stroški

38.V nepravdnem postopku velja splošno načelo, da se bremena stroškov enakomerno porazdelijo med udeležence postopka, razen če zakon določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1). Pritožbeno sodišče ni našlo razloga za drugačno delitev stroškov, zato vsak udeleženec nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Prim. prvi odstavek 5. člena Zakona o lastnini na delih stavbe, ZLDS.

2Velja temeljno pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Lastninske pravice na drugega tako ne more prenesti nekdo, ki je sploh nima.

3V skladu z 216. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 19, 19/2, 30, 30/1, 30/1-3, 35, 35/1 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 16, 16/2, 105, 105/1, 105/3, 106 Zakon o lastnini na delih stavb (1959) - člen 5, 5/1 Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 3, 3/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.