Jedro

V konkretnem primeru je podlaga menične terjatve dogovor o zavarovanju oziroma menična zaveza. Temeljni posel, kateremu je sledila izdaja menic in menične izjave, je bila poroštvena zaveza v poroštveni izjavi. Tožnica je izpolnila menico v skladu s pooblastilom, bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan plačati terjatev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 21569/2016 z dne 7. 3. 2016 ohranilo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka za znesek 7.463,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2015 dalje in za izvršilne stroške v znesku 156 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2016 dalje. Tožencu je še naložilo, da povrne tožnici tudi nadaljnje pravdne stroške v znesku 2.534,03 EUR z obrestmi.

2. Toženec se v pritožbi zoper navedeno sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču očita nepravilno uporabo materialnega prava, saj ni jasno, ali so za odločitev uporabljene določbe meničnega prava ali kakšna druga pravna podlaga. Ker sodba ni obrazložena, se je ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, saj se opira na izjavo A. Š., ki pa ga nobena stranka v postopku ni predlagala za pričo. Tudi s sklicevanjem prvega sodišča na postopka P 23/2016 in P 19/2016 je podana kršitev pravil postopka, saj v zvezi z navedenimi postopki ni jasno, kako so se navedbe v zvezi s tema postopkoma znašle v izpodbijani sodbi. Sodišče ne bi smelo mimo trditvene podlage povzemati oziroma ugotavljati informacij, ki so mu poznane iz drugih zadev. Pritožnik tudi meni, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno. Tožnica ni dokazala, da bi svoje blago, ki je podlaga vtoževanemu znesku, resnično dostavila podjetju L. d.o.o., kot tudi ne, da je podjetju posredovala račun. Kljub temu, da sodišče prve stopnje ugotavlja, da ni dobavnic za blago, sodi, da je bilo blago dobavljeno podjetju L. d.o.o. In to zato, ker je tako izpovedala direktorica tožnice, ki sploh ni bila prisotna pri dobavi oziroma predaji kartonske embalaže ter priča A. Z., ki je zunanji računovodja tožnice in ravno tako ni bil prisoten pri domnevni dobavi. Kako naj bi priča vedela, katero blago je bilo dobavljeno družbi L. d.o.o. , če pa je iz podatkov spisa razvidno, da ima priča računovodski servis na drugi lokaciji. Glede dobave blaga sodišče svojo dokazno oceno opira tudi na izjavo A. Š., ki pa v postopku ni bil predlagan kot priča, in pravdni stranki nista podali nikakršnih navedb, o čem naj se ga zasliši, s čimer je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Priča M. K. pa je izpovedal, da ni bil nikoli v prostorih tožnice in da ni šel nikoli k njej po blago, kar je potrdil tudi toženec. Zato je zaključek sodišča, da naj bi blago pri tožnici prevzemal tudi on, podprt le z izjavo tožnice. Nasprotno sta toženec in priča M. K. smiselno enako izpovedala, da sta bila v podjetju L. d.o.o. zadolžena za sprejem blaga. Robo, če je prišla v podjetje, sta pregledala ter podpisala in ožigosala dobavnice. Bila sta edina, ki sta imela stik z blagom. Sodišče prve stopnje je kljub dejstvu, da tožnica ni vložila nobene podpisane in ožigosane dobavnice od podjetja L. d.o.o. in kljub skladni izpovedbi toženca in priče M. K., slepo sledilo izpovedbama priče A. Z. in direktorice J. P. Pritožnik zato predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje drugemu stvarno pristojnemu sodišču oziroma drugemu sodniku.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica od toženca kot solidarnega poroka in izdajatelja menice zahteva plačilo denarnega zneska, ki naj bi ji ga družba L. d.o.o. dolgovala za izdelano in dobavljeno kartonsko embalažo. V postopku pred sodiščem prve stopnje je obstoj terjatve dokazovala z računi za izdelano in dobavljeno embalažo, s tremi dobavnicami, poroštveno izjavo, menico s priloženo menično izjavo, izpovedbami zakonite zastopnice J. P. in priče A. Z. ter z zapisnikom o izpovedbi A. Š., zaslišanega v kazenskem postopku.

6. Toženec se plačilu upira z ugovoroma, da tožnici ni izročil menic, da ni podpisal menične in poroštvene izjave ter da tožnica družbi L. d.o.o., ni dobavila blaga, katerega plačilo zahteva s tožbenim zahtevkom. V dokaz prvega sklopa navedb je predlagal lastno zaslišanje in postavitev izvedenca za preiskavo rokopisov in podpisov, v dokaz drugega sklopa trditev pa lastno zaslišanje in zaslišanje priče M. K. 7. Neutemeljen je pritožbeni očitek o nejasni pravni podlagi tožbenega zahtevka. Pravna podlaga so, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, določbe Zakona o menici (ZM)1 in Obligacijskega zakonika (OZ). Tožnica je uveljavljala menično terjatev, dodatno pa še izpolnitev iz poroštvene zaveze.

8. Pritožnik neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču bistveno kršitev določb postopka, ker naj bi v obrazložitvi sodbe (v zvezi s podpisom menične in poroštvene izjave) povzemalo, mimo trditvene podlage pravdnih strank, navedbe iz postopkov P 23/2016 in P 19/2016. Sodišče prve stopnje je sicer res omenilo (tč. 5 izpodbijane sodbe), da gre v zadevi P 23/2016 za identičen primer zavarovanja plačila s toženčevo menično izjavo in izročitvijo podpisanih bianco menic in ugovorom, da podpis ni njegov. Vendar odločitev ne sloni na tem, ampak na v dokaznem postopku izvedenem dokaznem gradivu, predvsem izvedenskem mnenju sodnega izvedenca za forenzično kriminalistično tehnične preiskave rokopisov in podpisov, izpovedbah zaslišanih prič, toženca in zakonite zastopnice tožeče stranke ter dokaznih listin. V zvezi z zadevo P 19/2016 pa sodišče prve stopnje niti ne omenja nič takšnega, kar bi bilo odločilno za obravnavano zadevo. Sicer pa toženec v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je podpisal bianco menice in menično ter poroštveno izjavo, s katero se je tožnici zavezal (kot porok in plačnik) plačati vtoževani znesek za neporavnanie obveznosti družbe L. d.o.o. ter da je tožnica kot menična upnica menice izpolnila v skladu s pooblastilom iz menične izjave. Tri bianco menice in menična izjava so bili dani z namenom zavarovanja izpolnitve toženčeve poroštvene obveznosti, s katero je prevzel izpolnitev obveznosti družbe L. d.o.o. do tožnice. V konkretnem primeru je podlaga menične terjatve dogovor o zavarovanju oziroma menična zaveza (priloga A3). Temeljni posel, kateremu je sledila izdaja menic in menične izjave, je bila poroštvena zaveza v poroštveni izjavi (priloga A6). Tožnica je izpolnila menico v skladu s pooblastilom, bianco menica je s tem postala popolna menica, na podlagi katere je toženec dolžan plačati terjatev.

9. Glede na toženčev drugi ugovor je bilo sporno, ali je tožnica kartonsko embalažo dobavila družbi L. d.o.o. (glavnemu dolžniku). V postopkih zoper meničnega zavezanca, čigar menica je bila izdana za zavarovanje poroštvene obveznosti (ta se v obravnavani zadevi nanaša na obveznost družbe L. d.o.o., do tožnice), je po presoji pritožbenega sodišča dovoljeno uveljavljati tudi ugovore iz razmerja, ki je bilo podlaga za izdajo menice oziroma menične zaveze, torej ugovore iz temeljnega razmerja - poroštva (glej 16. člen ZM in 1024. člen OZ)2, tudi ugovor neobstoja obveznosti.

10. Sodišče prve stopnje je štelo za dokazano, da je tožnica družbi L. d.o.o. dobavila sporno kartonasto embalažo. Zaključek o tem dejstvu temelji na dokazni oceni celotnega dokaznega gradiva in je izvedena skladno z določbo 8. člena ZPP, torej na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Dokazna ocena ne sloni zgolj na izpovedi zakonite zastopnice tožnice in priče A. Z., pač pa tudi na izpovedbah toženca in priče M. K. ter dokaznih listinah. Sodišče prve stopnje je tudi izpovedbe ustrezno kritično ocenilo in v povezavi z listinskimi dokazi navedlo, v katerem delu in zakaj jim(oziroma zakaj ne) verjame. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da tožnica ni predložila nobene listine o dobavi spornega blaga. V dokazno oceno so pravilno vključene tri dobavnice v zvezi z izdanimi računi 002/2015, 033/2014 in 035/2014, ki so sicer nečitljive, a podpisane; ne pa dve (v zvezi z računoma št. 005/2015 in 006/2015), ki jih je tožnica predložila prepozno (2. odst. 362. člena ZPP). Ker ZPP ne pozna dokaznih pravil in je tako mogoče dobavo blaga dokazovati tudi na drug način in ne samo z dobavnicami, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je z drugimi dokazi dokazano, da je tožnica dobavila vso embalažo, ki je predmet postopka in ki je bila nesporno naročena. V pritožbi zatrjevana okoliščina, da zakonita zastopnica J. P. in priča A. Z. pri samem prevzemu blaga nista bila osebno prisotna, ne omaje ocene o prepričljivosti njunih izpovedi, da je bila dobava celotnega spornega blaga opravljena. O tem je v poroštveni izjavi (priloga A6), toženec sam potrdil, da je seznanjen z dokumentacijo, ki potrjuje dobavljeno in zaračunano embalažo v vrednosti 7.524,31 EUR (v postopku je zahtevano za 60,38 EUR manj, kolikor je bilo že plačano). Zato toženčevi drugačni izpovedi v tem postopku, da konkretno blago ni bilo dobavljeno, prvostopenjsko sodišče utemeljeno ni verjelo. Prav tako nima prav, da dobavo blaga lahko veljavno dokazujejo le ožigosane in od odgovorne osebe podpisane dobavnice, saj je dobavo mogoče dokazovati tudi na drug način. To je tožeči stranki uspelo na podlagi vsebine poroštvene izjave, iz katere je razvidno, da je bila naročena in izdelana embalaža tudi dobavljena, upoštevaje še izpovedi priče A. Z. in zakonite zastopnice tožnice ter vsebino treh dobavnic, ob tem, da toženec ni zanikal tožničinih trditev, da je prevoze za družbo L. d.o.o. opravljal njen prevoznik A. Š., ki je dobavnice podpisoval in konkretno blago prevzemal (214. člen ZPP). Dobava je bila tako veljavno opravljena tudi z izročitvijo blaga prevozniku družbe.

11. Ker se je toženec s poroštveno izjavo zavezal tožnici kot porok in plačnik (1012. člen, tretji odstavek 1019. člena OZ) izpolniti obveznost (plačilo) družbe L. d.o.o., in je bilo blago tej družbi dobavljeno (neutemeljenost porokovega ugovora, 1024. člen OZ), zanj pa tožnica ni prejela plačila od glavnega dolžnika, ji je toženec tudi na tej podlagi dolžan plačati denarno obveznost v višini 7.463,93 EUR.

12. Ker je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo nobene od očitanih kšitev, niti kakšne od kršitev določb pravnega postopka, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Toženec s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Bianco menice ZM (ali drug zakon) ne ureja. Posredno se nanjo nanaša določba drugega odstavka 16. člena, ki dopušča, da menica ob izdaji nima vseh bistvenih sestavin in dovoljuje, da jih v blanket lahko vpiše upnik oziroma imetnik menice na podlagi sporazuma oziroma na podlagi pooblastila za izpolnitev. Šele z izpolnitvijo v skladu s pooblastilom za izpolnitev postane bianco menica prava menica, kot to ureja ZM. Čeprav pridobi s tem status menice in ima meničnopravne učinke, ne gre prezreti, da mora biti bianco menica izpolnjena in uporabljena v skladu z dogovorom in danim pooblastilom. Sprejem bianco menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko menico izpolni kasneje, vendar v skladu s pooblastilom, ki mu je za to dano in ki izvira iz osnovnega obligacijskega razmerja imetnika menice in podpisnika. 2 Primerjaj: sodna praksa, ki jo omenja sodišče prve stopnje v tč. 9 izpodbijane sodbe in odločbe II Ips 106/20II Ips 36/2013, II Ips 251/2017.