Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Z zavrnitvijo predloga za podaljšanje ukrepov, temelječi na posplošeni ugotovitvi o nasprotnem od tega, kar trdi predlagateljica, ne da bi bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale tako sklepanje, je bila pritožnici kršena pravica do vsebinsko polne obrazložitve.

Z zavrnitvijo predloga za podaljšanje ukrepov, temelječi na posplošeni ugotovitvi o nasprotnem od tega, kar trdi predlagateljica, ne da bi bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale tako sklepanje, je bila pritožnici kršena pravica do vsebinsko polne obrazložitve.

Z zavrnitvijo predloga za podaljšanje ukrepov, temelječi na posplošeni ugotovitvi o nasprotnem od tega, kar trdi predlagateljica, ne da bi bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale tako sklepanje, je bila pritožnici kršena pravica do vsebinsko polne obrazložitve.

Z zavrnitvijo predloga za podaljšanje ukrepov, temelječi na posplošeni ugotovitvi o nasprotnem od tega, kar trdi predlagateljica, ne da bi bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale tako sklepanje, je bila pritožnici kršena pravica do vsebinsko polne obrazložitve.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v I. in II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v I. in II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v I. in II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se v I. in II. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo predlagateljičin predlog za podaljšanje ukrepov, izrečenih s sklepom z dne 29. 12. 2023 (I. točka izreka), (2) odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške (II. točka izreka) in (3) zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca, da se mu omogoči stik s sinovoma in dodeli skrbništvo (III. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo predlagateljičin predlog za podaljšanje ukrepov, izrečenih s sklepom z dne 29. 12. 2023 (I. točka izreka), (2) odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške (II. točka izreka) in (3) zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca, da se mu omogoči stik s sinovoma in dodeli skrbništvo (III. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo predlagateljičin predlog za podaljšanje ukrepov, izrečenih s sklepom z dne 29. 12. 2023 (I. točka izreka), (2) odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške (II. točka izreka) in (3) zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca, da se mu omogoči stik s sinovoma in dodeli skrbništvo (III. točka izreka).

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo predlagateljičin predlog za podaljšanje ukrepov, izrečenih s sklepom z dne 29. 12. 2023 (I. točka izreka), (2) odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške (II. točka izreka) in (3) zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca, da se mu omogoči stik s sinovoma in dodeli skrbništvo (III. točka izreka).

2.Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek pred drugim sodnikom.

2.Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek pred drugim sodnikom.

2.Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek pred drugim sodnikom.

3.Sodišče ni upoštevalo, da so pritožnica in otroka dlje časa trpeli fizično in psihično nasilje s strani nasprotnega udeleženca, da je bil nasprotni udeleženec verbalno nasilen do delavcev šole in do uradnega osebja institucij in da je CSD jasno navedel, da nasprotni udeleženec deluje nasilno in se pogosto poslužuje pritiskov s prijavljanjem predlagateljice in institucij. Sprejeta odločitev je popolnoma nesprejemljiva in v očitnem nasprotju z mnenjem CSD. CSD je podal nedvoumno mnenje, da je za zagotovitev varnosti predlagateljice in otrok potrebno podaljšanje ukrepov. Iz mnenja tudi izhaja, da nasprotni udeleženec ne sodeluje z institucijami, kar kaže na to, da se ni spremenil. Nasprotni udeleženec ni izkazal nobene aktivnosti, ki bi kazale na spremembe v smeri izboljšanja in odprave vedenjskih težav. Nesprejemljivo je minimiziranje ravnanja nasprotnega udeleženca na naroku za glavno obravnavo v vzporednem sodnem postopku, kjer se nasprotni udeleženec ni le povsem neprimerno obnašal do predlagateljice, ampak je tudi prišel v konflikt z varnostnim osebjem na sodišču, s pooblaščenko predlagateljice in s sodnico. Zaključek sodišča, da na podlagi navedenih dejstev predlagateljica in otroka niso ogroženi, je nesprejemljiv in nerazumljiv. Odločitev predstavlja neposredno grožnjo za zdravje in življenje predlagateljice in otrok. Ker je na podlagi zavzetih stališč mogoče sklepati o sodnikovi pristranskosti, naj se zadeva dodeli drugemu sodniku.

3.Sodišče ni upoštevalo, da so pritožnica in otroka dlje časa trpeli fizično in psihično nasilje s strani nasprotnega udeleženca, da je bil nasprotni udeleženec verbalno nasilen do delavcev šole in do uradnega osebja institucij in da je CSD jasno navedel, da nasprotni udeleženec deluje nasilno in se pogosto poslužuje pritiskov s prijavljanjem predlagateljice in institucij. Sprejeta odločitev je popolnoma nesprejemljiva in v očitnem nasprotju z mnenjem CSD. CSD je podal nedvoumno mnenje, da je za zagotovitev varnosti predlagateljice in otrok potrebno podaljšanje ukrepov. Iz mnenja tudi izhaja, da nasprotni udeleženec ne sodeluje z institucijami, kar kaže na to, da se ni spremenil. Nasprotni udeleženec ni izkazal nobene aktivnosti, ki bi kazale na spremembe v smeri izboljšanja in odprave vedenjskih težav. Nesprejemljivo je minimiziranje ravnanja nasprotnega udeleženca na naroku za glavno obravnavo v vzporednem sodnem postopku, kjer se nasprotni udeleženec ni le povsem neprimerno obnašal do predlagateljice, ampak je tudi prišel v konflikt z varnostnim osebjem na sodišču, s pooblaščenko predlagateljice in s sodnico. Zaključek sodišča, da na podlagi navedenih dejstev predlagateljica in otroka niso ogroženi, je nesprejemljiv in nerazumljiv. Odločitev predstavlja neposredno grožnjo za zdravje in življenje predlagateljice in otrok. Ker je na podlagi zavzetih stališč mogoče sklepati o sodnikovi pristranskosti, naj se zadeva dodeli drugemu sodniku.

3.Sodišče ni upoštevalo, da so pritožnica in otroka dlje časa trpeli fizično in psihično nasilje s strani nasprotnega udeleženca, da je bil nasprotni udeleženec verbalno nasilen do delavcev šole in do uradnega osebja institucij in da je CSD jasno navedel, da nasprotni udeleženec deluje nasilno in se pogosto poslužuje pritiskov s prijavljanjem predlagateljice in institucij. Sprejeta odločitev je popolnoma nesprejemljiva in v očitnem nasprotju z mnenjem CSD. CSD je podal nedvoumno mnenje, da je za zagotovitev varnosti predlagateljice in otrok potrebno podaljšanje ukrepov. Iz mnenja tudi izhaja, da nasprotni udeleženec ne sodeluje z institucijami, kar kaže na to, da se ni spremenil. Nasprotni udeleženec ni izkazal nobene aktivnosti, ki bi kazale na spremembe v smeri izboljšanja in odprave vedenjskih težav. Nesprejemljivo je minimiziranje ravnanja nasprotnega udeleženca na naroku za glavno obravnavo v vzporednem sodnem postopku, kjer se nasprotni udeleženec ni le povsem neprimerno obnašal do predlagateljice, ampak je tudi prišel v konflikt z varnostnim osebjem na sodišču, s pooblaščenko predlagateljice in s sodnico. Zaključek sodišča, da na podlagi navedenih dejstev predlagateljica in otroka niso ogroženi, je nesprejemljiv in nerazumljiv. Odločitev predstavlja neposredno grožnjo za zdravje in življenje predlagateljice in otrok. Ker je na podlagi zavzetih stališč mogoče sklepati o sodnikovi pristranskosti, naj se zadeva dodeli drugemu sodniku.

2.Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek pred drugim sodnikom.

4.Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navedbe o nesodelovanju s CSD in nasilnosti so zlonamerne in neresnične. Zahteva takojšen stik z otrokoma in polno skrbništvo brez stika s predlagateljico.

4.Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navedbe o nesodelovanju s CSD in nasilnosti so zlonamerne in neresnične. Zahteva takojšen stik z otrokoma in polno skrbništvo brez stika s predlagateljico.

4.Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navedbe o nesodelovanju s CSD in nasilnosti so zlonamerne in neresnične. Zahteva takojšen stik z otrokoma in polno skrbništvo brez stika s predlagateljico.

3.Sodišče ni upoštevalo, da so pritožnica in otroka dlje časa trpeli fizično in psihično nasilje s strani nasprotnega udeleženca, da je bil nasprotni udeleženec verbalno nasilen do delavcev šole in do uradnega osebja institucij in da je CSD jasno navedel, da nasprotni udeleženec deluje nasilno in se pogosto poslužuje pritiskov s prijavljanjem predlagateljice in institucij. Sprejeta odločitev je popolnoma nesprejemljiva in v očitnem nasprotju z mnenjem CSD. CSD je podal nedvoumno mnenje, da je za zagotovitev varnosti predlagateljice in otrok potrebno podaljšanje ukrepov. Iz mnenja tudi izhaja, da nasprotni udeleženec ne sodeluje z institucijami, kar kaže na to, da se ni spremenil. Nasprotni udeleženec ni izkazal nobene aktivnosti, ki bi kazale na spremembe v smeri izboljšanja in odprave vedenjskih težav. Nesprejemljivo je minimiziranje ravnanja nasprotnega udeleženca na naroku za glavno obravnavo v vzporednem sodnem postopku, kjer se nasprotni udeleženec ni le povsem neprimerno obnašal do predlagateljice, ampak je tudi prišel v konflikt z varnostnim osebjem na sodišču, s pooblaščenko predlagateljice in s sodnico. Zaključek sodišča, da na podlagi navedenih dejstev predlagateljica in otroka niso ogroženi, je nesprejemljiv in nerazumljiv. Odločitev predstavlja neposredno grožnjo za zdravje in življenje predlagateljice in otrok. Ker je na podlagi zavzetih stališč mogoče sklepati o sodnikovi pristranskosti, naj se zadeva dodeli drugemu sodniku.

5.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožba je utemeljena.

4.Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navedbe o nesodelovanju s CSD in nasilnosti so zlonamerne in neresnične. Zahteva takojšen stik z otrokoma in polno skrbništvo brez stika s predlagateljico.

6.S sklepom z dne 29. 12. 2023 so bili nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev izrečeni ukrepi prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanju, kjer bivajo predlagateljica in sinova udeležencev, šoli in vrtcu, ki ju obiskujeta otroka, ter delovnemu mestu predlagateljice, prepovedi navezovanja stikov s predlagateljico in otrokoma, razen v primeru sodno določenih stikov, prepovedi vzpostavljanja srečanj z njimi in prepovedi objavljanja osebnih podatkov o njih. Pred iztekom roka je predlagateljica predlagala njihovo podaljšanje. Navedla je, da se odnos nasprotnega udeleženca do nje in otrok ni izboljšal, da se otroka še vedno bojita, da ju bo nasprotni udeleženec odpeljal, njej pa storil kaj hudega, in da še vedno predstavlja hudo grožnjo psihofizičnemu zdravju nje in otrok. Svoje trditve je utemeljevala s preteklimi ravnanji nasprotnega udeleženca pred izrekom ukrepov, z njegovim ravnanjem na naroku 9. 4. 2024 v odnosu do nje, njene pooblaščenke, varnostnika in sodnice in z odzivom nasprotnega udeleženca po izteku ukrepov na podlagi policijske odredbe v decembru 2023. Za dokazovanje navedb je predlagala listine, predložene v prvem postopku, in svoje zaslišanje.

6.S sklepom z dne 29. 12. 2023 so bili nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev izrečeni ukrepi prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanju, kjer bivajo predlagateljica in sinova udeležencev, šoli in vrtcu, ki ju obiskujeta otroka, ter delovnemu mestu predlagateljice, prepovedi navezovanja stikov s predlagateljico in otrokoma, razen v primeru sodno določenih stikov, prepovedi vzpostavljanja srečanj z njimi in prepovedi objavljanja osebnih podatkov o njih. Pred iztekom roka je predlagateljica predlagala njihovo podaljšanje. Navedla je, da se odnos nasprotnega udeleženca do nje in otrok ni izboljšal, da se otroka še vedno bojita, da ju bo nasprotni udeleženec odpeljal, njej pa storil kaj hudega, in da še vedno predstavlja hudo grožnjo psihofizičnemu zdravju nje in otrok. Svoje trditve je utemeljevala s preteklimi ravnanji nasprotnega udeleženca pred izrekom ukrepov, z njegovim ravnanjem na naroku 9. 4. 2024 v odnosu do nje, njene pooblaščenke, varnostnika in sodnice in z odzivom nasprotnega udeleženca po izteku ukrepov na podlagi policijske odredbe v decembru 2023. Za dokazovanje navedb je predlagala listine, predložene v prvem postopku, in svoje zaslišanje.

6.S sklepom z dne 29. 12. 2023 so bili nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev izrečeni ukrepi prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanju, kjer bivajo predlagateljica in sinova udeležencev, šoli in vrtcu, ki ju obiskujeta otroka, ter delovnemu mestu predlagateljice, prepovedi navezovanja stikov s predlagateljico in otrokoma, razen v primeru sodno določenih stikov, prepovedi vzpostavljanja srečanj z njimi in prepovedi objavljanja osebnih podatkov o njih. Pred iztekom roka je predlagateljica predlagala njihovo podaljšanje. Navedla je, da se odnos nasprotnega udeleženca do nje in otrok ni izboljšal, da se otroka še vedno bojita, da ju bo nasprotni udeleženec odpeljal, njej pa storil kaj hudega, in da še vedno predstavlja hudo grožnjo psihofizičnemu zdravju nje in otrok. Svoje trditve je utemeljevala s preteklimi ravnanji nasprotnega udeleženca pred izrekom ukrepov, z njegovim ravnanjem na naroku 9. 4. 2024 v odnosu do nje, njene pooblaščenke, varnostnika in sodnice in z odzivom nasprotnega udeleženca po izteku ukrepov na podlagi policijske odredbe v decembru 2023. Za dokazovanje navedb je predlagala listine, predložene v prvem postopku, in svoje zaslišanje.

5.Pritožba je utemeljena.

7.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo. V sklepu je ugotovljeno, - da ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec po prenehanju ukrepov, tj. od 3. 1. 2025 ravnal v nasprotju z vsebino izrečenih ukrepov, - da je nasprotni udeleženec prišel v neposredno bližino predlagateljice na naroku, pri čemer gre za specifično situacijo (udeležba ne glede na voljo ali proti volji vabljenih; obravnava vprašanj, ki so med udeležencema sporna in je komunikacija lahko ostrejša), - da je bilo mnenje CSD podano pred iztekom ukrepov in predložitvijo odgovora nasprotnega udeleženca, - da je CSD ocenil, da je zaradi materine ustrezne zaščite stopnja ogroženosti otrok nizka, - da je razumljivo, da predlagateljica in sinova zaradi preteklih groženj nasprotnega udeleženca še občutijo psihični pritisk, - da je možnost ponovitve ravnanj s strani nasprotnega udeleženca manj verjetna kot nasprotna možnost, - da je nasprotni udeleženec razumel, da je bil enkrat kaznovan in sankcioniran, in ima željo ter sposobnost, da ravna brez kršitve vsebine izrečenih ukrepov.

7.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo. V sklepu je ugotovljeno, - da ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec po prenehanju ukrepov, tj. od 3. 1. 2025 ravnal v nasprotju z vsebino izrečenih ukrepov, - da je nasprotni udeleženec prišel v neposredno bližino predlagateljice na naroku, pri čemer gre za specifično situacijo (udeležba ne glede na voljo ali proti volji vabljenih; obravnava vprašanj, ki so med udeležencema sporna in je komunikacija lahko ostrejša), - da je bilo mnenje CSD podano pred iztekom ukrepov in predložitvijo odgovora nasprotnega udeleženca, - da je CSD ocenil, da je zaradi materine ustrezne zaščite stopnja ogroženosti otrok nizka, - da je razumljivo, da predlagateljica in sinova zaradi preteklih groženj nasprotnega udeleženca še občutijo psihični pritisk, - da je možnost ponovitve ravnanj s strani nasprotnega udeleženca manj verjetna kot nasprotna možnost, - da je nasprotni udeleženec razumel, da je bil enkrat kaznovan in sankcioniran, in ima željo ter sposobnost, da ravna brez kršitve vsebine izrečenih ukrepov.

7.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo. V sklepu je ugotovljeno, - da ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec po prenehanju ukrepov, tj. od 3. 1. 2025 ravnal v nasprotju z vsebino izrečenih ukrepov, - da je nasprotni udeleženec prišel v neposredno bližino predlagateljice na naroku, pri čemer gre za specifično situacijo (udeležba ne glede na voljo ali proti volji vabljenih; obravnava vprašanj, ki so med udeležencema sporna in je komunikacija lahko ostrejša), - da je bilo mnenje CSD podano pred iztekom ukrepov in predložitvijo odgovora nasprotnega udeleženca, - da je CSD ocenil, da je zaradi materine ustrezne zaščite stopnja ogroženosti otrok nizka, - da je razumljivo, da predlagateljica in sinova zaradi preteklih groženj nasprotnega udeleženca še občutijo psihični pritisk, - da je možnost ponovitve ravnanj s strani nasprotnega udeleženca manj verjetna kot nasprotna možnost, - da je nasprotni udeleženec razumel, da je bil enkrat kaznovan in sankcioniran, in ima željo ter sposobnost, da ravna brez kršitve vsebine izrečenih ukrepov.

6.S sklepom z dne 29. 12. 2023 so bili nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev izrečeni ukrepi prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanju, kjer bivajo predlagateljica in sinova udeležencev, šoli in vrtcu, ki ju obiskujeta otroka, ter delovnemu mestu predlagateljice, prepovedi navezovanja stikov s predlagateljico in otrokoma, razen v primeru sodno določenih stikov, prepovedi vzpostavljanja srečanj z njimi in prepovedi objavljanja osebnih podatkov o njih. Pred iztekom roka je predlagateljica predlagala njihovo podaljšanje. Navedla je, da se odnos nasprotnega udeleženca do nje in otrok ni izboljšal, da se otroka še vedno bojita, da ju bo nasprotni udeleženec odpeljal, njej pa storil kaj hudega, in da še vedno predstavlja hudo grožnjo psihofizičnemu zdravju nje in otrok. Svoje trditve je utemeljevala s preteklimi ravnanji nasprotnega udeleženca pred izrekom ukrepov, z njegovim ravnanjem na naroku 9. 4. 2024 v odnosu do nje, njene pooblaščenke, varnostnika in sodnice in z odzivom nasprotnega udeleženca po izteku ukrepov na podlagi policijske odredbe v decembru 2023. Za dokazovanje navedb je predlagala listine, predložene v prvem postopku, in svoje zaslišanje.

8.Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) v tretjem odstavku 19. člena določa, da sodišče izreče ukrep iz prvega odstavka tega člena za največ 12 mesecev, trajanje ukrepa pa lahko podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev. Predpostavk, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepov, zakon izrecno ne določa. Upoštevaje namen zakona se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da za izrek podaljšanja ni odločilno, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje, ampak je potrebna ocena, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve. Podaljšanje je zato lahko utemeljeno tudi v primeru, ko se med trajanjem ukrepov ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilnih ravnanj ne bo več prihajalo. V tej oceni sta pomembni prognoza verjetnosti ponavljanja nedopustnih ravnanj in ovrednotenje vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev.

8.Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) v tretjem odstavku 19. člena določa, da sodišče izreče ukrep iz prvega odstavka tega člena za največ 12 mesecev, trajanje ukrepa pa lahko podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev. Predpostavk, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepov, zakon izrecno ne določa. Upoštevaje namen zakona se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da za izrek podaljšanja ni odločilno, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje, ampak je potrebna ocena, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve. Podaljšanje je zato lahko utemeljeno tudi v primeru, ko se med trajanjem ukrepov ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilnih ravnanj ne bo več prihajalo. V tej oceni sta pomembni prognoza verjetnosti ponavljanja nedopustnih ravnanj in ovrednotenje vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev.

8.Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) v tretjem odstavku 19. člena določa, da sodišče izreče ukrep iz prvega odstavka tega člena za največ 12 mesecev, trajanje ukrepa pa lahko podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev. Predpostavk, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepov, zakon izrecno ne določa. Upoštevaje namen zakona se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da za izrek podaljšanja ni odločilno, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje, ampak je potrebna ocena, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve. Podaljšanje je zato lahko utemeljeno tudi v primeru, ko se med trajanjem ukrepov ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilnih ravnanj ne bo več prihajalo. V tej oceni sta pomembni prognoza verjetnosti ponavljanja nedopustnih ravnanj in ovrednotenje vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev.

7.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog zavrnilo. V sklepu je ugotovljeno, - da ni izkazano, da bi nasprotni udeleženec po prenehanju ukrepov, tj. od 3. 1. 2025 ravnal v nasprotju z vsebino izrečenih ukrepov, - da je nasprotni udeleženec prišel v neposredno bližino predlagateljice na naroku, pri čemer gre za specifično situacijo (udeležba ne glede na voljo ali proti volji vabljenih; obravnava vprašanj, ki so med udeležencema sporna in je komunikacija lahko ostrejša), - da je bilo mnenje CSD podano pred iztekom ukrepov in predložitvijo odgovora nasprotnega udeleženca, - da je CSD ocenil, da je zaradi materine ustrezne zaščite stopnja ogroženosti otrok nizka, - da je razumljivo, da predlagateljica in sinova zaradi preteklih groženj nasprotnega udeleženca še občutijo psihični pritisk, - da je možnost ponovitve ravnanj s strani nasprotnega udeleženca manj verjetna kot nasprotna možnost, - da je nasprotni udeleženec razumel, da je bil enkrat kaznovan in sankcioniran, in ima željo ter sposobnost, da ravna brez kršitve vsebine izrečenih ukrepov.

9.Za odločitev je torej bistvena presoja o pravilnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je nasprotni udeleženec razumel, da je bil enkrat sankcioniran in da ima željo in sposobnost ravnati tako, kot mu je bilo naloženo s prvim sklepom. Konkretnih dejstev, na katerih bi temeljila ta prognoza, v izpodbijanem sklepu ni. Okoliščina, da nasprotni udeleženec ni kršil izrečenih ukrepov, sama za sebe ni zadostna, druge okoliščine pa v izpodbijanem sklepu niso ugotovljene.

9.Za odločitev je torej bistvena presoja o pravilnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je nasprotni udeleženec razumel, da je bil enkrat sankcioniran in da ima željo in sposobnost ravnati tako, kot mu je bilo naloženo s prvim sklepom. Konkretnih dejstev, na katerih bi temeljila ta prognoza, v izpodbijanem sklepu ni. Okoliščina, da nasprotni udeleženec ni kršil izrečenih ukrepov, sama za sebe ni zadostna, druge okoliščine pa v izpodbijanem sklepu niso ugotovljene.

9.Za odločitev je torej bistvena presoja o pravilnosti zaključka v izpodbijanem sklepu, da je nasprotni udeleženec razumel, da je bil enkrat sankcioniran in da ima željo in sposobnost ravnati tako, kot mu je bilo naloženo s prvim sklepom. Konkretnih dejstev, na katerih bi temeljila ta prognoza, v izpodbijanem sklepu ni. Okoliščina, da nasprotni udeleženec ni kršil izrečenih ukrepov, sama za sebe ni zadostna, druge okoliščine pa v izpodbijanem sklepu niso ugotovljene.

10.Na drugi strani v sklepu tudi ni ugotovljeno, da predlagateljica in otroka ne potrebujejo več zaščite. Ocena o nizki ogroženosti otrok temelji na ugotovitvi, da ju je mati ustrezno zaščitila, v sklepu pa ni ocene, ali bi ju mati mogla ustrezno zaščititi tudi v primeru, ko ukrepi ne bi več veljali oziroma v primeru ponovitve nasilnih ravnanj s strani nasprotnega udeleženca. Za zaključek, da so bili izrečeni ukrepi za zaščito predlagateljice in otrok zadostni, zato navedena ugotovitev v sklepu ne zadostuje.

10.Na drugi strani v sklepu tudi ni ugotovljeno, da predlagateljica in otroka ne potrebujejo več zaščite. Ocena o nizki ogroženosti otrok temelji na ugotovitvi, da ju je mati ustrezno zaščitila, v sklepu pa ni ocene, ali bi ju mati mogla ustrezno zaščititi tudi v primeru, ko ukrepi ne bi več veljali oziroma v primeru ponovitve nasilnih ravnanj s strani nasprotnega udeleženca. Za zaključek, da so bili izrečeni ukrepi za zaščito predlagateljice in otrok zadostni, zato navedena ugotovitev v sklepu ne zadostuje.

10.Na drugi strani v sklepu tudi ni ugotovljeno, da predlagateljica in otroka ne potrebujejo več zaščite. Ocena o nizki ogroženosti otrok temelji na ugotovitvi, da ju je mati ustrezno zaščitila, v sklepu pa ni ocene, ali bi ju mati mogla ustrezno zaščititi tudi v primeru, ko ukrepi ne bi več veljali oziroma v primeru ponovitve nasilnih ravnanj s strani nasprotnega udeleženca. Za zaključek, da so bili izrečeni ukrepi za zaščito predlagateljice in otrok zadostni, zato navedena ugotovitev v sklepu ne zadostuje.

7.Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) v tretjem odstavku 19. člena določa, da sodišče izreče ukrep iz prvega odstavka tega člena za največ 12 mesecev, trajanje ukrepa pa lahko podaljša večkrat, vendar vsakokrat za največ 12 mesecev. Predpostavk, ki utemeljujejo podaljšanje ukrepov, zakon izrecno ne določa. Upoštevaje namen zakona se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da za izrek podaljšanja ni odločilno, ali je bilo storjeno novo nasilno ravnanje, ampak je potrebna ocena, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve. Podaljšanje je zato lahko utemeljeno tudi v primeru, ko se med trajanjem ukrepov ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvi zagotavljalo, da do nasilnih ravnanj ne bo več prihajalo. V tej oceni sta pomembni prognoza verjetnosti ponavljanja nedopustnih ravnanj in ovrednotenje vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev.

11.Ugotovitve v izpodbijanem sklepu tako ne omogočajo ocene, da ni verjetno izkazano, da je za zaščito predlagateljice in otrok udeležencev potrebno podaljšanje ukrepov. Predlagateljica je zatrjevala, da so bili otroka in sama zaradi groženj in pritiskov nasprotnega udeleženca v hudi stiski, in da ni z ničimer izkazano, da je pri nasprotnem udeležencu prišlo do bistvene spremembe, ki bi nudila zagotovilo, da do ponovitve groženj in pritiskov ne bo prišlo. Z zavrnitvijo predloga za podaljšanje ukrepov, temelječi na posplošeni ugotovitvi o nasprotnem, ne da bi bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale tako sklepanje, je bila pritožnici kršena pravica do vsebinsko polne obrazložitve, ki je sestavni del pravice do izjave, sankcionirane v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11.Ugotovitve v izpodbijanem sklepu tako ne omogočajo ocene, da ni verjetno izkazano, da je za zaščito predlagateljice in otrok udeležencev potrebno podaljšanje ukrepov. Predlagateljica je zatrjevala, da so bili otroka in sama zaradi groženj in pritiskov nasprotnega udeleženca v hudi stiski, in da ni z ničimer izkazano, da je pri nasprotnem udeležencu prišlo do bistvene spremembe, ki bi nudila zagotovilo, da do ponovitve groženj in pritiskov ne bo prišlo. Z zavrnitvijo predloga za podaljšanje ukrepov, temelječi na posplošeni ugotovitvi o nasprotnem, ne da bi bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale tako sklepanje, je bila pritožnici kršena pravica do vsebinsko polne obrazložitve, ki je sestavni del pravice do izjave, sankcionirane v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

11.Ugotovitve v izpodbijanem sklepu tako ne omogočajo ocene, da ni verjetno izkazano, da je za zaščito predlagateljice in otrok udeležencev potrebno podaljšanje ukrepov. Predlagateljica je zatrjevala, da so bili otroka in sama zaradi groženj in pritiskov nasprotnega udeleženca v hudi stiski, in da ni z ničimer izkazano, da je pri nasprotnem udeležencu prišlo do bistvene spremembe, ki bi nudila zagotovilo, da do ponovitve groženj in pritiskov ne bo prišlo. Z zavrnitvijo predloga za podaljšanje ukrepov, temelječi na posplošeni ugotovitvi o nasprotnem, ne da bi bile ugotovljene konkretne okoliščine, ki bi utemeljevale tako sklepanje, je bila pritožnici kršena pravica do vsebinsko polne obrazložitve, ki je sestavni del pravice do izjave, sankcionirane v 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

1Tako npr. sklepi VSL IV Cp 399/2023 z dne 2. 3. 2023, IV Cp 1125/2023 z dne 16. 6. 2023 in IV Cp 1957/2023 z dne 15. 11. 2023.

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

Zveza:

1Tako npr. sklepi VSL IV Cp 399/2023 z dne 2. 3. 2023, IV Cp 1125/2023 z dne 16. 6. 2023 in IV Cp 1957/2023 z dne 15. 11. 2023.

1Tako npr. sklepi VSL IV Cp 399/2023 z dne 2. 3. 2023, IV Cp 1125/2023 z dne 16. 6. 2023 in IV Cp 1957/2023 z dne 15. 11. 2023.

1Tako npr. sklepi VSL IV Cp 399/2023 z dne 2. 3. 2023, IV Cp 1125/2023 z dne 16. 6. 2023 in IV Cp 1957/2023 z dne 15. 11. 2023.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 19/3 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 19/3 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 19/3 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19, 19/3 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 42 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.