Jedro

Oba predloga za dopustitev revizije je potrebno obravnavati kot eno vlogo oziroma eno pravno sredstvo, zato je treba šteti, da gre tudi le za en predlog za oprostitev plačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks z dne 24. 2. 2021 in ji naložilo, da mora dolžno sodno takso za postopek za dopustitev revizije v znesku 1.185,00 EUR plačati v 15 mesečnih obrokih po 79,00 EUR, s tem, da je dolžna prvi obrok plačati v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, naslednjih 14 obrokov pa zapade v plačilo 15. dne v naslednjih 14 mesecih, ki sledijo mesecu, v katerem je tožena stranka plačala prvi obrok dolgovane sodne takse.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil toženec, ki uvodoma pojasnjuje, da je vložil predlog za dopustitev revizije že dne 23. 2. 2021, hkrati s predlogom za oprostitev plačila sodne takse. Dne 24. 6. 2021 je prejel sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 000/2019 z dne 18. 6. 2021 o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse oziroma odločitev o plačilu sodne takse v obrokih. Sodišče je v obrazložitvi ugotovilo, da je toženec dne 24. 2. 2021 vložil drugi predlog za dopustitev revizije. Skladno s prvim odstavkom 18. člena ZST-1 se za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, ki jo v tem postopku izda sodišče, plača enkratna taksa, razen če ta zakon ne določa drugače. Situacije, v kateri je toženec podal dva predloga za dopustitev revizije zoper isti pravni akt, ni mogoče obravnavati, da gre za plačilo takse vloge v več različnih postopkih ali različnih stopnjah postopka, niti da gre za podredno vlogo. Lahko bi se obravnavala kot da gre za alternativno postavljene zahtevke, saj sta si predloga enakovredna. Tretji odstavek 18. člena ZST-1 določa, da se pri alternativno postavljenih zahtevkih plača taksa samo za tisti zahtevek, za katerega je predpisana najvišja taksa. Torej tudi v tem primeru ni dopustno obračunati za vsak predlog več sodnih taks. Zadevo je mogoče primerjati s situacijo, ko bi toženec vložil predlog za dopustitev revizije, nato pa v zakonskem roku še njegovo dopolnitev. Gre za isto vlogo v dveh ločenih aktih. Sodišče je tudi napačno ugotovilo dejansko stanje oziroma ni pravilno ugotovilo premoženjskega stanja toženca.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Toženec je zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1596/2020 z dne 25. 11. 2020 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 000/2019-I z dne 27. 12. 2019 vložil dva predloga za dopustitev revizije, in sicer 8. 1. 2021 ter 24. 2. 2021. O predlogu za taksno oprostitev, vloženem hkrati s prvim predlogom za dopustitev revizije (II DoR 7/2021), je že pravnomočno odločeno s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 000/2019-I z dne 25. 1. 2021 v zvezi s popravnim sklepom z dne 8. 3. 2021 in s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 152/2021 z dne 1. 3. 2021. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je bil zavrnjen, tožencu pa je bilo dovoljeno plačilo sodne takse za postopek za dopustitev revizije v znesku 1.185,00 EUR v 15 mesečnih obrokih po 79,00 EUR.

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je treba oba predloga za dopustitev revizije obravnavati kot eno vlogo oziroma eno pravno sredstvo, zato je treba šteti, da gre tudi le za en predlog za oprostitev plačila sodne takse. O (tem) predlogu za oprostitev plačila sodnih taks za predlog za dopustitev revizije je bilo, kot prej navedeno, že pravnomočno odločeno. Gre torej za en(oten) postopek s predlogom za dopustitev revizije, za katerega se plača ena1 sodna taksa (prim. 18. člen ZST-1).

6. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi toženca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

1 Podobno sklep VSL Cpg 223/2017 z dne 8. 3. 2017 v primeru več pritožb.