Jedro

Stečajni upravitelj je v imenu tožene stranke v celoti priznal terjatev tožnika. Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, zato tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno (352/1 čl. ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku v roku 8 dni: - obračunati plačo za obdobje od februarja do junija 2012, od posameznih bruto zneskov odvesti akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati ustrezne neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; kar pa je tožnik zahteval več ali drugače, pa zavrnilo (1. točka izreka); - obračunati regres za letni dopust za leto 2012 v znesku 317,94 EUR bruto, od tega zneska odvesti akontacijo dohodnine, tožniku pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2012 dalje do plačila; kar pa je zahteval tožnik več ali drugače iz tega naslova, pa zavrnilo (2. točka izreka); - iz naslova dnevnic in potnih stroškov za obdobje od januarja 2012 do maja 2012 izplačati skupaj znesek 4.475,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in z zapadlostjo razvidnih iz izreka (3. točka izreka); - plačati odpravnino v znesku 2.720,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 6. 2012 dalje do plačila; višji zahtevek iz tega naslova in plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska odpravnine za čas pred 26. 6. 2012, pa zavrnilo (4. točka izreka); - obračunati odškodnino za čas odpovednega roka v višini 3.506,60 EUR bruto, od tega zneska odvesti akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati ustrezen neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; kar pa je tožnik zahteval več ali drugače, pa zavrnilo (5. točka izreka).

Priči A.A. je zaradi pričanja na naroku priznalo skupaj 82,20 EUR stroškov in naložilo toženi stranki, da jih v 8 dneh plača priči, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka - pravilno: 6. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku v 8 dneh povrniti pravdne stroške v znesku 1.528,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (5. točka izreka - pravilno: 7. točka izreka). S sklepom, ki ni pod pritožbo, je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek v obsegu za plačilo 0,86 EUR stroškov za februar 2012 z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za plačilo 207,21 EUR stroškov za mesec marec 2012 z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo v ugodilnem delu ter zoper odločitev o stroških postopka se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi, izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Navaja, da je višina dosojenega nadomestila plače napačno izračunana oziroma z ničemer utemeljena. Prav tako je sodišče prve stopnje neutemeljeno tožniku dosodilo povračilo potnih stroškov, saj tožnik ni izkazal, da so bili prevozi dejansko opravljeni in da so stroški dejansko nastali. Tožena stranka vztraja pri stališču, da je bila tožnikova izredna odpoved podana preden so bili izpolnjeni pogoji, torej pred iztekom 8-dnevnega roka za odpravo morebitnih kršitev. Sodišče je namreč brez obrazložitve navedlo, da je štelo, da tožnik odpovedi na pošto ni oddal pred 23. 6. 2013. Toženec je prepričan, da je bila odpoved podana predčasno in zato nezakonito, zato tožnik ni upravičen niti do odpravnine niti do odškodnine zaradi izredne odpovedi, saj je treba šteti, da je tožnik podal redno odpoved. Toženec nasprotuje tudi teku zakonskih zamudnih obresti na odpravnino. Odpravnina se namreč plača skupaj z izplačilom zadnje plače. V konkretnem postopku je sodišče ugotovilo, da naj bi tožeča stranka pri tožencu delala do 26. 6. 2012, zato je tožeča stranka upravičena do odpravnine šele od 16. 7. 2012, ko je zapadlo izplačilo plače za mesec junij 2012. Zmotna je tudi odločitev, s katero sodišče nalaga toženi stranki, da od odpravnine plača akontacijo dohodnine, saj se od dohodnine v skladu z določilom 9. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini ne plačuje dohodnina. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Četrti odstavek 343. člena ZPP določa, da je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice, ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

5. Po izdaji sodbe sodišča prve stopnje dne 8. 1. 2014 in po vložitvi pritožbe s strani tožene stranke dne 25. 2. 2014 se je nad toženo stranko dne 2. 6. 2014 začel stečajni postopek. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom z dne 3. 7. 2014 predmetni pravdni postopek prekinilo in s sklepom z dne 9. 2. 2015 stečajnega upravitelja tožene stranke povabilo, da prevzame postopek, toženo stranko pa pozvalo, da sporoči, ali vztraja pri vloženi pritožbi. Pravdni postopek se je nadaljeval dne 11. 2. 2015 z vročitvijo sklepa z dne 9. 2. 2015 stečajnemu upravitelju.

6. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 9. 2. 2015, iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 14. 1. 2015 izhaja, da je bil tožniku v celoti priznana njegova prijavljena terjatev. Ker je torej stečajni upravitelj v imenu tožene stranke v celoti priznal terjatev tožnika, priznanje terjatve v stečajnem postopku pa ima enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenim zahtevkom tožnika. Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 352. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.