Jedro

Tožnica v postopku, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na razlastitev. O nujnosti razlastitve in o njenem obsegu se namreč odloča v posebnem postopku po pravilih ZUreP-1, ki lahko po uvedbi postopka razlastitve (kot v obravnavanem primeru) teče tudi vzporedno s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja. Ugovore, ki se tičejo razlastitve, lahko tožnica uveljavlja le v postopku odločanja o predlagani razlastitvi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju ministrstvo) investitorju DARS - Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo avtoceste A4 Slivnica – MMP Gruškovje (meja HR), II.A etapa od km 7 + 260 do km 13 + 031 na zemljiščih, navedenih v odločbi in pod tam navedenimi pogoji.

2. V obrazložitvi odločbe ministrstvo pojasnjuje, da je investitor vlogi priložil projektno dokumentacijo in dokazila o pravici graditi na zemljiščih, ki so navedena v izreku odločbe. Zahtevek investitorja se nanaša na gradnjo avtoceste v delu, navedenem v izreku odločbe, ki obsega gradnjo avtoceste v dolžini 5 + 771 km z rekonstrukcijo obstoječega odseka AC MMP Gruškovje, gradnjo priključka „Zakl“, rekonstrukcijo in dograditev obstoječih cestnih povezav v novo regionalno – vzporedno cesto R2-454 kot vzporedno državno cesto, gradnjo deviacij kategoriziranih in nekategoriziranih cest in gradnjo določenih objektov.

3. Kot ugotavlja ministrstvo, se obravnavani poseg nahaja na območju, ki se ureja z Državnim prostorskim načrtom za odsek avtoceste Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje (v nadaljevanju DPN), ki ga je Vlada RS sprejela z Uredbo (v nadaljevanju Uredba o DPN). DPN obravnava gradnjo avtocestnega odseka Draženci – Gruškovje ter vzporedne ceste z vsemi objekti in ureditvami, potrebnimi za njuno nemoteno funkcioniranje, varovanje okolja ter ustrezne prilagoditve obstoječe gospodarske javne infrastrukture.

4. Po ugotovitvi ministrstva je zahtevek investitorja v skladu z določbami Uredbe o DPN, investitor pa je po njegovem mnenju tudi izkazal, da so izpolnjeni pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki so predpisani za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitor ima pravico graditi na vseh zemljiščih, ki so navedena v izreku odločbe, kot dokaz pravice graditi pa so se upoštevala dokazila, navedena v 56. členu ZGO-1. 5. Zaradi varstva pravic in pravnih koristi so v postopku imeli možnost sodelovati tudi lastniki zemljišč, ki so navedena v izreku odločbe in lastniki zemljišč v neposredni bližini gradnje. Stranski udeleženci so lahko v postopku posredovali pripombe, ki jih je ministrstvo nato posredovalo investitorju, ki se je do podanih pripomb v postopku tudi opredelil. 6. Glede predloga tožnice, naj se ponovno preverijo predvidene rešitve v projektni dokumentaciji na njenih zemljiščih, glede pripombe v zvezi z lokacijo avtobusne postaje ter predloga, da se višinsko uskladi zemljišče med deviacijami in avtocesto s potekom poljske poti, tako da voda ne bo zaostajala, ministrstvo ugotavlja, da zahteve, ki se nanašajo na ureditve zemljišč izven območja predmetne gradnje niso predmet zahtevka investitorja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in jih zato ni mogoče upoštevati. Glede posega na zemljišča, ki so predmet tega gradbenega dovoljenja, pa ministrstvo pojasnjuje, da so bile projektne rešitve ponovno preverjene na predlog tožnice, vendar je bilo ugotovljeno, da jih ni mogoče spremeniti. Projektna dokumentacija je namreč skladna z določbami DPN. Tožnica kot stranska udeleženka pa razen zahtevkov za ponovno preveritev projektantskih rešitev ni navedla nobenih razlogov za dvom v pravilnost in strokovnost predvidenih rešitev v projektni dokumentaciji. Po mnenju ministrstva zato ni dvoma v ustreznost in strokovnost predvidenih rešitev. Poseg je v predvidenih izmerah potreben zaradi ureditve odvodnjavanja. V fazi odkupov je bil poseg zmanjšan na območju vrta pod gospodarskim poslopjem, kjer je bil jarek nameščen s plitvo betonsko segmentno muldo širine 50 cm in drenažno cevjo. Pri ponovnem preučevanju rešitev je bilo nato ugotovljeno, da ob cesti na zemljiščih stranke predvidenih rešitev ni mogoče spreminjati. Kot navaja ministrstvo, je skladna z rešitvijo v projektni dokumentaciji tudi lokacija avtobusne postaje Kozminci. Zemljišče med deviacijo in avtocesto pa je, kot pojasnjuje ministrstvo, območje izven meja DPN, zaradi česar naročnik ne more urejati tega območja brez izrecnega dovoljenja stranke, ki tudi ni edina lastnica celotnega navedenega območja.

7. V tožbi tožnica nasprotuje izdaji gradbenega dovoljenja, ki dovoljuje gradnjo tudi na zemljiščih s parc. št. 567/19, k.o. … in na parc. št. 6/8 in 351/3, k.o. …, ki so v njeni lasti. Meni, da bodo s predvideno gradnjo prizadete njene pravice in pravne koristi. Je namreč lastnica manjše kmetije, širitev vzporedne ceste pa bi pomenila poseg v njena zemljišča do te mere, da njihova uporaba ne bi bila več mogoča oziroma bi bila otežena.

8. V nadaljevanju tožbe tožnica podrobneje pojasnjuje, zakaj nasprotuje posegu v zemljišča. Kot navaja, bi bila razširitev lokalne ceste s pločnikom in avtobusnim postajališčem v njeno škodo. Projektne rešitve so namreč v tem delu odseka vzporedne ceste slabe. Kot navaja, v dosedanjih postopkih ni imela možnosti vpogleda v projektno dokumentacijo. Priznava, da je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja tehnično sicer brezhiben, ugovarja pa primernosti predvidenih rešitev. Zato predlaga sodišču, da po opravljeni obravnavi tožbi ugodi in gradbeno dovoljenje odpravi in vrne zadevo ministrstvu v ponovno odločanje.

9. V odgovoru na tožbo toženka predlaga zavrnitev tožbe in navaja, da ugovorov tožnice, ki se nanašajo na (ne)upravičenost posega v njena zemljišča v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni mogoče upoštevati. Odločitev o tem, da je treba navedeno rekonstrukcijo izvesti, je bila namreč sprejeta že v fazi sprejemanja DPN. Prav tako po mnenju toženke ne morejo biti predmet presoje v tem postopku očitki, ki se nanašajo na postopka razlastitve, ki se vodita pri Upravni enoti Ptuj. Gre namreč za samostojna upravna postopka, ki ju vodi drug upravni organ. V vsakem postopku pa ima tožnica možnost uveljavljati ugovore. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja mora upravni organ v skladu z določbami ZGO-1 presoditi le, ali so za gradnjo izpolnjeni pogoji po 66. členu ZGO-1. 10. Za dokazilo o pravici graditi je organ v skladu z določbo 56. člena ZGO-1 in 54. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (v nadaljevanju ZUPUDPP) upošteval sklepe o uvedbi postopka razlastitve Upravne enote Ptuj št. 352-148/2015-5 (04058) z dne 14. 10. 2014 in št. 352-36/2014-3 (02003) z dne 6. 5. 2014. 11. Po mnenju toženke je prav tako neutemeljen očitek tožnice, da v dosedanjih postopkih ni imela možnosti vpogledati v projektno dokumentacijo.

12. Zavrnitev tožbe predlaga tudi DARS d.d., ki bi mu bila odprava izpodbijane odločbe lahko v neposredno škodo.

13. Tožba ni utemeljena.

14. Predmet presoje zakonitosti je v tej zadevi odločba, s katero je ministrstvo družbi DARS d.d. kot investitorju dovolilo gradnjo odseka avtoceste Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje. Predvideni poseg je podrobneje opredeljen v Uredbi o DPN, ki med drugim podrobneje določa načrtovane prostorske ureditve, območje posega, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja (2. člen Uredbe o DPN). DPN med drugim predvideva tudi ureditev vzporedne ceste in določa njene tehnične značilnosti (potek trase, širine in ostalo).

15. Tožnica v tožbi nasprotuje predvidenim projektnim rešitvam pri ureditvi vzporedne ceste, ki naj bi po DPN deloma potekala po zemljiščih v njeni lasti. Zato tudi nasprotuje razlastitvi teh zemljišč.

16. V postopku, v katerem upravni organ odloča o zahtevani izdaji gradbenega dovoljenja, se presoja izpolnjevanje pogojev po 66. členu ZGO-1. Po navedeni določbi pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, če:

1. če je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom,

2. če je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter če je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta,

3. če so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja,

4. če ima projekt predpisane sestavine in če je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter če so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta,

5. če so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti,

6. če ima investitor pravico graditi in

7. če iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da se zato spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi z njegovo komunalno oskrbo.

17. Organ torej med drugim presoja tudi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu z zahtevami prostorskega akta, ki jih v obravnavani zadevi določa Uredba o DPN. Kot ugotavlja sodišče, tožnica v postopku ne trdi, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ni skladen z DPN kot veljavnim državnim prostorskim aktom. Primernosti predvidene prostorske ureditve, ki je v skladu z DPN podrobneje določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa upravni organ v postopku odločanja o zahtevani izdaji gradbenega dovoljenja ni pristojen presojati.

18. Tožnica v tem postopku, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, tudi ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na razlastitev. O nujnosti razlastitve in o njenem obsegu se namreč odloča v posebnem postopku po pravilih Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), ki lahko po uvedbi postopka razlastitve (kot v obravnavanem primeru) teče tudi vzporedno s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja. Ugovore, ki se tičejo razlastitve, lahko tožnica uveljavlja le v postopku odločanja o predlagani razlastitvi.

19. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti vpogleda v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da je bila tožnica prisotna na ustni obravnavi dne 31. 3. 2015, na kateri je bila predstavljena projektna dokumentacija, ki je bila udeležencem tudi dana na vpogled. Na ustni obravnavi je tožnica na projektne rešitve tudi podala pripombe, do katerih se je investitor v postopku opredelil. 20. Ker je torej izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.