Jedro

Sodni postopki iz 25. in 45. člena ZPSVIKOB, prekinitev katerih omenja sodišče prve stopnje, predstavljajo »zgolj« postopke zoper Banko Slovenije in ne (tudi) postopkov zoper komercialno banko. Iz 350.a člena ZBan-1 je (prav tako) jasno razvidno, da ureja odškodninsko varstvo delničarjev, upnikov in drugih oseb, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, »le« zoper omenjeno banko, ne pa (tudi) zoper komercialne banke.

Ker Banka Slovenije in prvo tožena stranka v konkretnem primeru ne nastopata kot enotna sospornika in se zahtevka zoper njiju lahko obravnavata ločeno, sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo, ne predstavlja (hkrati) razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep glede prvo tožene stranke razveljavi.

II. O stroških tega pritožbenega postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 5. 10. 2020 je sodišče prve stopnje postopek prekinilo od dne 5. 3. 2020. 2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje prvo tožena stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi1 (s stroškovno posledico). Sodišče napačno meni, da tožnik uveljavlja zahtevek na podlagi 350.a člena ZBan-1 tudi zoper prvo toženo stranko. Omenjeni člen ureja le odškodninske zahtevke zoper Banko Slovenije. Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), katerega izvrševanje je Ustavno sodišče z odločbo UI-4/20 z dne 5. 3. 2020 zadržalo, v prvem odstavku 3. člena določa, da pravila postopka omenjenega zakona veljajo zgolj za odškodninsko varstvo po 350. a členu ZBan-1. Tretji odstavek 3. člena ZPSVIKOB jasno določa, da se ta zakon (med drugim) ne uporablja za tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1. To pomeni, da se materialna in procesna pravila omenjenega zakona pri odločanju o zahtevku zoper prvo toženo stranko ne morejo in ne smejo uporabiti. Morebitna neustavnost ureditve 350.a člena ZBan-1 in členov ZPSVIKOB se na prvo toženo stranko ne nanaša in tudi ne preprečuje, da se zahtevek zoper njo meritorno obravnava.

3. Tožnik je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo ob sklicevanju na sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020. V 1. točki izreka omenjenega sklepa je bilo odločeno, da se do končne odločitve omenjenega sodišča zadrži izvrševanje ZPSVIKOB,2 v prvi alineji 2. točke izreka pa, da se do takrat prekinejo pravdni postopki iz 25. in 45. člena omenjenega zakona.

6. Sodni postopki iz 25. in 45. člena ZPSVIKOB, prekinitev katerih (v zvezi s predhodno navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS) omenja sodišče prve stopnje (glej 4. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), predstavljajo »zgolj« postopke zoper Banko Slovenije in ne (tudi) postopkov zoper komercialno banko (kot je to prvo toženka – N. d.d.). Sodišče prve stopnje je nadalje izpostavilo (glej 2. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da tožeča stranka odškodninsko varstvo uveljavlja na podlagi 350.a člena ZBan-1.34 Vendar je iz omenjenega člena (prav tako) jasno razvidno, da ureja odškodninsko varstvo delničarjev, upnikov in drugih oseb, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, »le« zoper omenjeno banko, ne pa (tudi) zoper komercialne banke (kot je prvo tožena stranka).

7. Ker Banka Slovenije in pritožnica (prvo tožena stranka) v konkretnem primeru ne nastopata kot enotna sospornika (kar velja tudi v razmerju do tožene Republike Slovenije)5 in se zahtevka (kot pravilno poudarja pritožba) zoper njiju lahko obravnavata ločeno,6 sklep Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, ki jasno predvideva zgolj prekinitev odškodninskih postopkov, ki tečejo zoper Banko Slovenijo, ne predstavlja (hkrati) razloga za prekinitev postopka tudi zoper prvo toženo stranko.

8. Iz omenjenih razlogov je bilo potrebno prvo toženkini pritožbi ugoditi in sklep o prekinitvi glede nje razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP7 odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Navedeno pomeni, da bo o stroških tega pritožbenega postopka (ki so del nadaljnjih pravdnih stroškov) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

1 Iz pritožbenega predloga sicer izhaja, da naj se sklep razveljavi v celoti, a je iz (pritožbene) vsebine razvidno, da se ta nanaša le na prvo toženo stranko (pritožnico). 2 Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Uradni list RS, št. 72/19, 19/20 - odl. US. 3 Glej Zakon o bančništvu, Uradni list RS, št. 99/10, s kasnejšimi spremembami. 4 Določbe 45. člena ZPSVIKOB urejajo postopanje v zvezi s sodnimi postopki, ki so se zoper Banko Slovenije začeli pred uveljavitvijo prej omenjenega zakona na podlagi 350.a ZBan-1. 5 Saj ne gre za primere, ko bi bilo moč po zakonu ali po naravi pravnih razmerij o zahtevkih zoper njih odločiti (samo) na enak način (196. člen ZPP), na kar kaže tudi okoliščina, da je sodišče prve stopnje zahtevek v delu, ki se nanaša na Banko Slovenije, s sklepom z dne 28. 1. 2020 izločilo, pri čemer o tožnikovi pritožbi zoper omenjeno odločitev še ni bilo odločeno (glej 1. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). 6 Tožnikovo posplošeno poudarjanje v odgovoru na pritožbo, da so pravna in dejanska vprašanja v postopkih zoper toženki neločljivo povezana ter da morajo biti (zato) v enotnem postopku soočena in razčiščena, na ta (edino relevanten) zaključek ne vpliva. 7 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.