Jedro

Če poslovodja brez smiselnega razloga zmanjšuje premoženje družbe, v kateri imata poslovna deleža obe stranki, s tem zmanjšuje tudi vrednost poslovnega deleža tožeče stranke. V primeru, da se med strankama začne postopek razdružitve skupnega premoženja, ne smeta posamično kot samostojna poslovodja razpolagati s premoženjem skupne družbe in z njim povečevati svojega posebnega premoženja. To povzroča samo nove spore, zato bi se morali stranki od začetka postopka razdružitve skupnega premoženja vzdržati enostranskih posegov vanj, razen če gre za nujna razpolaganja ali takšna, ki odvračajo škodo od družbe. Razpolaganje z nujno potrebnimi nepremičninami družbe je pomenilo spreminjanje oziroma ogrožanje premoženja družbe, kar je osnova ne le sodnega spora za izključitev dolžnice iz družbe, temveč zlasti spora za razdelitev skupnega premoženja med strankama. Brez ohranitve obstoječega stanja ne bo smisla postopka razdelitve skupnega premoženja in ta je med strankama ključen.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 3. 6. 2016 se ugodi, sklep se razveljavi v izpodbijani II. točki izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 30. 11. 2016 se delno ugodi in se spremeni izpodbijana I. točka izreka o ugoditvi ugovoru dolžnice tako, da se ugovor delno zavrne in ostane sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 3. 6. 2016 v veljavi v točkah: “-” I.-1 in I.-2, “-” I.-3 - kolikor se nanaša na prepoved dolžnici v svojstvu direktorice družbe T. d.o.o., matična številka XY., kakršnegakoli razpolaganja, zlasti odsvojitev, obremenitev, zakup, ustanavljanje služnosti ali drugačno razpolaganje z nepremičninami: ID znak X-1217/4-0, ID znak X-1276/4-0, ID znak X-1219/4-0, ID znak X-1282/1-0, ID znak X-1276/6-0, ID znak X-1276/7-0, ID znak X-1218/2-0, ID znak X-1282/2-0, ID znak Y-165/25-0, ID znak Y-163/8-0, ID znak XY-309/3-0, ID znak XY-309/2-0, ID znak XY-3091-901, do deleža dvanajst šestnajstin, “-” I.-5, I.-6, I.-7 in “-” III. izreka.

III. Nadaljnja pritožba zoper izpodbijano I. točko izreka sklepa z dne 30. 11. 2016 o ugoditvi ugovoru dolžnice zoper I.-3 točko izreka sklepa o zavarovanju z začasno odredbo z dne 3. 6. 2016, da se ji v svojstvu direktorice družbe G. d.o.o., matična številka XY., prepove kakršnokoli razpolaganje, zlasti odsvojitev, obremenitev, zakup, ustanavljanje služnosti ali drugačno razpolaganje z nepremičninami, se zavrne in v tem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 30. 11. 2016. IV. Dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 3. 6. 2016:

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom ugodilo predlogu upnika z dne 3. 3. 2016, dopolnjenem 11. 3. 2016, in v zavarovanje nedenarne terjatve - oblikovalnega zahtevka na izključitev družbenice iz družbe T. d.o.o. izdalo začasno odredbo: […] (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog upnika za izdajo začasne odredbe z dne 3. 3. 2016, dopolnjen 11. 3. 2016, za zavarovanje nedenarne terjatve - oblikovalnega zahtevka na izključitev družbenice iz družbe T. d.o.o., ki glasi: “Če dolžnica krši začasno odredbo, je dolžna plačati denarno kazen 20.000,00 EUR.” (II. točka izreka). Sklenilo je še, da upnik sam nosi svoje stroške postopka zavarovanja (III. točka izreka). Glede delne zavrnitve predloga je pojasnilo, da bo omejitev vpisana v sodni register na podlagi sklepa o začasni odredbi, zato je izrek denarne kazni nepotreben.

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je predmetno zavarovanje primerno. Dolžnica je zakonita zastopnica, ki je dolga leta samostojno zastopala družbo T. d.o.o., in v vsakodnevnem pravnem prometu še vedno nastopa kot takšna, kljub izdani začasni odredbi. Izdano začasno odredbo in vpis v sodni register prikriva. Predlagana denarna kazen bi jo gotovo odvrnila od morebitnega zavajanja udeležencev v pravnem prometu.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po stališču sodišča prve stopnje je predlagani izrek denarne kazni v sklepu o začasni odredbi nepotreben, ker je (bo z istim sklepom) vpisana omejitev zastopanja dolžnice kot direktorice družbe T. d.o.o. v sodni register. Tako je očitno zaključilo na podlagi 276. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče na upnikov predlog glede na okoliščine primera izda več začasnih odredb, če je to potrebno. Vendar sodišče prve stopnje ob dovolitvi začasne odredbe tega ne more prejudicirati. Da bi bil predlagani izrek denarni kazni očitno nepotreben glede na preostalo izdano začasno odredbo tudi ni mogoče zaključiti. Pretnja denarne kazni v primerni višini je lahko celo bolj primerno sredstvo za spoštovanje začasne odredbe kot pa omejitev zastopanja z zaznamovanjem v sodnem registru. Sodišče prve stopnje je z vnaprejšnjim odrekom potrebnosti večih začasnih odredb zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ugodilo je pritožbi upnika zoper sklep z dne 3. 6. 2016, razveljavilo izpodbijano II. točko izreka in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

5. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o preostalem predlogu za izdajo začasne odredbe.

O pritožbi zoper sklep z dne 30. 11. 2016:

6. Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnice z dne 15. 6. 2016 zoper I. in III. točko izreka sklepa o zavarovanju z začasno odredbo z dne 3. 6. 2016 in v tem delu razveljavilo sklep o začasni odredbi za opravljena dejanja zavarovanja ter zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe (I. točka izreka). Zavrglo je ugovor dolžnice po izteku roka z dne 11. 10. 2016 zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 3. 6. 2016 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik predlagal zavarovanje nedenarne terjatve - oblikovalnega zahtevka na izključitev družbenice iz družbe T. d.o.o. ter navedel, da bo zoper dolžnico vložil tožbo na izključitev družbenika v skladu s tretjim odstavkom 501. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), katero je vložil 3. 6. 2016. Ugodilo je dolžničinemu ugovoru v zvezi z razlogom iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Upnik ni podal zadostnih trditev o svojih neugodnih posledicah, da bi sodišče lahko opravilo tehtanje, kateri stranki bi nastale hujše neugodne posledice.

7. Zoper (smiselno) I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da je izkazal vse tri predpostavke iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Materialnopravno je v zvezi z vprašanjem nemožnosti izpolnitve bistvena ugotovitev, da bo v primeru nadaljevanja izvrševanja škodljivih transakcij, ki jih izvaja dolžnica, materialnopravno upravičenje upnika povsem izpraznjeno. Poslovni delež, ki danes odraža številna osnovna sredstva, podjetje z relativno visokim prometom in predvsem terjatev za odkup oziroma vrnitev zaradi ničnosti spornih nepremičnin, je danes vreden določen znesek. Če bo sodišče dovolilo nadaljevanja ravnanja dolžnice tako, da bo samo ona zakonita zastopnica družbe T. d.o.o., bo upnikovo premoženjsko upravičenje v celoti razvrednoteno. Z izdano začasno odredbo ni in ne bo dolžnici nastala nikakršna škoda. Stranki sta družbenika družbe T. d.o.o. in oba bi morala biti zainteresirana za njeno uspešno poslovanje. Ta postopek zavarovanja bo tekel le do takrat, ko bosta stranki uredili svoja sporna pravna razmerja. Premoženje dolžnice se ne bo zmanjšalo. Dolžnica je dokazano (in sodišče prve stopnje se s tem strinja) posegla v premoženje družbe T. d.o.o. tako, da ga je povsem izpraznila. Z omejitvijo dolžničinih poslovodnih upravičenj ne bo omejena možnost poslovanja družbe, saj bo ta lahko skupaj z upnikom normalno zastopala družbo in vodila posle. Družba T. d.o.o. bo šla prej ali slej v stečaj.

8. Dolžnica je po pooblaščencu odgovorila na pritožbo. V odgovoru navaja, da upnik veže predlog za začasno odredbo in potrebo po izdaji izključno na nevarnost, da bi dolžnica kot direktorica družbe T. d.o.o. s samostojnim zastopanjem odsvojila nepremičnine družbi G. d.o.o.. Nesporno je, da so ob izdaji sklepa o začasni odredbi in kasnejšega sklepa, ki se izpodbija s pritožbo upnika, nepremičnine že prodane družbi G. d.o.o., kot izhaja iz listin spisa in ugotovitev upnika v odgovoru na ugovor. Kljub temu, da je nevarnost oziroma domnevna škoda, ki naj bi z ravnanjem dolžnice grozila družbi T. d.o.o., že nastala, upnik v odgovoru na ugovor ni podal ustreznih trditev, čemu naj bi bila začasna odredba še potrebna oziroma kaj naj bi še preprečevala. Upnik ni zatrjeval, da bi dolžnica lahko še kakorkoli drugače v bodoče kot samostojna direktorica škodovala družbi T. d.o.o. in s tem posredno vplivala na njegovo terjatev na izključitev dolžnice kot družbenice iz družbe. Trdil je, da bo s prodajo nepremičnin praktično družba že izgubila vse premoženje, ki ga ima (kar ni res in družba ni ničesar izgubila).

9. Pritožba je delno utemeljena.

10. Upnik je v uvodu predloga za izdajo začasne odredbe zatrjeval, da med strankama tečejo številni gospodarski spori in pravdni postopki iz naslova imetništva poslovnih deležev v več gospodarskih družbah ter zaradi razdružitve skupnega premoženja, nastalega v času zakonske zveze (med drugimi I Pg 692/2014, P 446/2015, P 280/2014 in druge). Nadalje je zatrjeval, da sta stranki družbenika družbe T. d.o.o. vsak do 50 %, poleg tega sta samostojna zakonita zastopnika družbe (listna št. 2 spisa). Napovedal je vložitev tožbe zoper dolžnico na izključitev iz skupne družbe T. d.o.o. in po ugotovitvi sodišča prve stopnje jo je vložil 3. 6. 2016 (8. točka obrazložitve). Teh trditev upnika in ugotovitve sodišča prve stopnje dolžnica ni prerekala.

11. Vsak poslovodja mora na podlagi šestega odstavka 515. člena ZGD-1 v zvezi s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Sicer je lahko odgovoren družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih nalog (šesti odstavek 515. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 263. člena ZGD-1). To pomeni, da mora imeti poslovodja za razpolaganje s premoženjem družbe razumen, poslovno utemeljen razlog. Enako velja, če je poslovodja eden od družbenikov in predstavlja poslovni delež skupno premoženje strank. Če poslovodja brez smiselnega razloga zmanjšuje premoženje družbe, v kateri imata poslovna deleža obe stranki, s tem zmanjšuje tudi vrednost poslovnega deleža tožeče stranke.(1) Zato upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da morata biti oba zainteresirana za uspešno poslovanje družbe. V primeru, da se med strankama začne postopek razdružitve skupnega premoženja, ne smeta posamično kot samostojna poslovodja razpolagati s premoženjem skupne družbe in z njim povečevati svojega posebnega premoženja. Ne smeta izmikati premoženja iz skupne družbe in ga prenašati nase oziroma na „svojo“ družbo. To povzroča samo nove spore, zato bi se morali stranki od začetka postopka razdružitve skupnega premoženja vzdržati enostranskih posegov vanj, razen če gre za nujna razpolaganja ali takšna, ki odvračajo škodo od družbe. Ravno ohranitvi obstoječega pravnega stanja kot osnove sodnega spora, kar nasprotna stranka spreminja ali ogroža, in ohranitvi smisla sodnega postopka so namenjene regulacijske začasne odredbe med družbeniki.(2)

12. Sodišče prve stopnje je po ugovoru dolžnice presojalo pogoje za ohranitev že izdane regulacijske začasne odredbe med družbenikoma. Po prvem odstavku 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi pogoj). V tem primeru gre za upnikovo terjatev na izključitev dolžnice iz skupne družbe. Po tretjem odstavku 501. člena ZGD-1 sme vsak družbenik s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo, če ravna v nasprotju s sklepi skupščine, če ne sodeluje pri upravljanju in s tem redno ovira delovanje družbe ali uresničevanje pravic družbenikov ter če sicer grobo krši pogodbo. Te razloge je zatrjeval upnik.

13. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni sledilo ugovoru dolžnice, da z verjetnostjo ne obstoji vtoževana terjatev upnika na njeno izključitev iz skupne družbe T. d.o.o.. Iz predloženih treh prodajnih pogodb je ugotovilo, da je določen rok plačila kupnine najkasneje do 1. 4. 2021 in da lahko kupec (družba G. d.o.o.) do poteka roka za plačilo kupnine kadarkoli odstopi od pogodbe z enostransko izjavo. Glede na predložena cenitvena poročila je ocenilo, da so bile nepremičnine prodane po nižji ceni od realne in da je upnik navedel, da bo morala družba sedaj najeti nepremičnine, ki jih uporablja za redno poslovanje, kar bo letno znašalo 48.312,00 EUR, da lahko družba G. d.o.o. v petih letih kadarkoli odstopi od pogodbe in v tem času uživa ekonomske koristi, kar v petih letih znaša 241.560,00 EUR (10. točka obrazložitve). Dolžnica v odgovoru na pritožbo priznava, da so bile nepremičnine že prodane družbi G. d.o.o., da je predlagan vpis v zemljiško knjigo, da je že nastala domnevna škoda, ki naj bi z njenim ravnanjem grozila družbi T. d.o.o.. Iz zemljiške knjige sicer izhaja, da je pod Dn. št. 112398/2016 ugodeno predlogu za vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu predznambe, vendar je upnik vložil ugovor zoper sklep o vpisu, o ugovoru še ni bilo odločeno, zato je družba T. d.o.o. še vedno vknjižena kot lastnik nepremičnin, družba G. d.o.o. pa kot imetnica vknjižene predkupne pravice. Na to družbo je dolžnica prenesla upravičenje iz zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Ne drži navedba dolžnice, da je začasna odredba brezpredmetna, kajti do pravnomočnosti vpisa lastninske pravice na družbo G. d.o.o. je še vedno dovoljena začasna odredba s prepovedjo dolžnici, da v svojstvu direktorice družbe T. d.o.o. razpolaga z nepremičninami in z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi.

14. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo argumente dolžnice, da družba T. d.o.o. s prodajo nepremičnin ne bi bila v ničemer oškodovana, ker naj bi šlo zgolj za transformacijo ene oblike premoženja v drugo (lastninske pravice na nepremičninah v terjatev na plačilo kupnine za nepremičnine).(3) Takšna zamenjava ene oblike premoženja z drugo ni kazala na nujno razpolaganje ali takšno, ki bi odvračalo škodo od družbe. Dolžnica v ugovoru ni obrazloženo prerekala ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu o začasni odredbi, da so prodane nepremičnine nujni del premoženja za poslovanje družbe T. d.o.o., da gre za bistveni del premoženja družbe. Razpolaganje z nujno potrebnimi nepremičninami družbe T. d.o.o. je pomenilo spreminjanje oziroma ogrožanje premoženja družbe, kar je osnova ne le sodnega spora za izključitev dolžnice iz družbe, temveč zlasti spora za razdelitev skupnega premoženja med strankama. Brez ohranitve obstoječega stanja ne bo smisla postopka razdelitve skupnega premoženja(4) in ta je med strankama ključen. Prvi pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe med družbenikoma je (bil) še vedno podan.

15. Vseeno je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnice, ker upnik ni (več) izkazal drugega pogoja po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ, ker naj ne bi podal zadostnih trditev o svojih neugodnih posledicah, da bi lahko sodišče opravilo tehtanje, kateri stranki bi nastale hujše neugodne posledice (12. točka obrazložitve). Temu v pritožbi utemeljeno nasprotuje in ponavlja odločilne neugodne posledice zanj: da bo v primeru nadaljevanja škodljivih transakcij dolžnice njegovo materialnopravno upravičenje povsem izpraznjeno(5), da bo njegov poslovni delež v primeru družbe brez premoženja neprimerno manj vreden kot je danes, da je dolžnica posegla v premoženje družbe T. d.o.o., ga izpraznila, da družba G. d.o.o. nima denarja za plačilo kupnine, da je zelo verjetno, da bo nepremičnine prodala tretji osebi ali jih obremenila(6), če bo to storila, ne bo mogla vrniti nepremičnin, da terjatve ne bo mogoče izvršiti. Na drugi strani dolžnica z omejitvijo pooblastil s skupnim zastopanjem z upnikom, zaznambo tega v sodnem registru in prepovedjo razpolaganja z nepremičninami ne bo utrpela hujših neugodnih posledic od upnika. Onemogočena bo pri prenašanju premoženja iz skupne družbe v njeno zasebno premoženje. Njena bistvena ugovorna trditev, da se upnik ne ukvarja več z družbo, razen kolikor to ustreza njegovim lastnim interesom, tega ne pretehta. Pritožba upnika je delno utemeljena, kolikor se nanaša na ugoditev ugovoru dolžnice zoper sklep o začasni odredbi z omejitvijo pooblastil kot direktorice na skupno zastopanje z upnikom, z zaznambo v sodnem registru in s prepovedjo razpolaganja z nepremičninami v svojstvu direktorice T. d.o.o. (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

16. Ni pa utemeljena pritožba kolikor se nanaša na prepoved razpolaganja z nepremičninami v svojstvu direktorice družbe G. d.o.o.. Dolžnica je utemeljeno navajala v ugovoru in ponavlja v odgovoru na pritožbo, da gre za prepoved tretji osebi. Upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe ni zatrjeval, da bi uveljavljal delež tudi na edinem poslovnem deležu dolžnice v družbi G. d.o.o. in da bi v tisti družbi zahteval njeno izključitev. Predlagana začasna odredba v tem delu ni bila v zvezi z napovedano in vloženo tožbo na izključitev dolžnice iz družbe T. d.o.o. V njem je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo ugovoru dolžnice, razveljavilo sklep o začasni odredbi in zavrnilo predlog. Sodišče druge stopnje je v tem delu zavrnilo pritožbo upnika in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

O stroških tega pritožbenega postopka:

17. Dolžnica sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker je z odgovorom na pritožbo uspela le v neznatnem delu, zaradi tega dela pa niso nastali posebni stroški (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št.(1): Sklep VSL I Cpg 898/2014, na katerega se v pritožbi utemeljeno sklicuje upnik, nanj se je skliceval že v predlogu za izdajo začasne odredbe.

Op. št. (2): M. Šipec, Začasne odredbe v sodnih sporih po ZGD, Podjetje in delo, 1997, št. 3-4, str. 285 in nasl..

Op. št. (3): Dolžnica se je sklicevala na zadevo Vrhovnega sodišča RS II Ips 398/2010, vendar je ta obravnavala primer izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj - Pauliansko tožbo, ki ima drugo dejansko in materialnopravno podlago, zato ni primerljiva.

Op. št. (4): M. Šipec, že navedeno delo.

Op. št. (5): Dolžničina družba G. d.o.o. še ni pravnomočno vpisana kot lastnica nepremičnin v zemljiški knjigi.

Op. št. (6): Po ugotovitvah sodišča prve stopnje v sklepu o začasni odredbi dolžnica oziroma njeno podjetje (G. d.o.o.) nima možnosti plačati pošteno tržno ceno za nepremičnine. Ta družba je bila ustanovljena leta 2014, v istem letu je imela 8.496,00 EUR prihodkov, poslovala je s 398,00 EUR izgube in ima 12.055,00 EUR premoženja, kar je bistveno manj od potencialne kupnine. Dolžnica temu ni nasprotovala.