Jedro

Ne gre za dejanje upravnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, če gre za pooblastilno razmerje med tožnikom in tožnico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka izreka sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1937/2001-5 z dne 4.6.2003.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrglo tožnikovo tožbo zoper toženo stranko odvetnico M.K., J. Ker je bila tožba nerazumljiva je sodišče prve stopnje tožnika v smislu 1. odstavka 29. člena ZUS pozvalo, da tožbo popravi v roku 15 dni tako, da navede upravni akt, zoper katerega je naperjena tožba, razloži, zakaj toži ter predlaga, kako in v čem naj se upravni akt odpravi. V pozivu se je sklicevalo na določbe 1., 2. in 3. odstavka 28. člena ZUS. V dopolnitvi tožbe je tožnik predlagal združitev s postopkom, ki teče pred Upravnim sodiščem, št. U 2164/2001. Navaja, da v obeh primerih toži zaradi dejstva, da je bila odločba z dne 15.12.1999 prirejena na podlagi prirejenih listin, zaradi česar je bila ponarejena. Pri tem dejanju pa so sodelovali tožnica, Upravna enota J. in drugi, ne ve pa se, kakšen je bil motiv poneverjanja. Tožnik zato predlaga razveljavitev navedene odločbe. Zahteva, naj sodišče ugotovi nezakonitost dejanja - lokacijske informacije z dne 9.5.2003, ki jo je izdala Občina Ž. Zahteva, da se mu vrne ukradeni status stavbnega zemljišča, parc. št. 539/II k.o. Ž., in plačilo odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin ter vpogled v dosje tožnice pri Ministrstvu za notranje zadeve RS in Službi državne varnosti.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navaja, da se po določbi 1. odstavka 1. člena ZUS v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov, pravnih oseb in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalne skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil (2. odstavek 1. člena ZUS) in o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (3. odstavek 1. člena ZUS). Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb in predloženih listin presodilo, da gre v obravnavani zadevi za spor, ki izvira iz pooblastilnega razmerja med tožnikom in njegovo odvetnico M.K. Tožnik je k tožbi predložil dve odločbi Upravne enote J., Oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo z dne 4.6.1999 in z dne 15.12.1999. Z navedenima odločbama je upravna enota odobrila kupoprodajno pogodbo, ki sta jo sklenila M.P. kot prodajalka in tožnik kot kupec. Za odobritev kupoprodajne pogodbe pa sta bili vloženi dve vlogi odvetnice Mojce Košir po pooblastilu tožnika.

Sodišče prve stopnje je presodilo, da v upravnem sporu ni pristojno odločati o dejanjih tožnikove odvetnice, saj v tem primeru ne gre za dejanja upravnih organov oziroma državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Zato je tožbo zavrglo.

Zavrnilo je predlog tožnika za združitev postopkov Upravnega sodišča, št. U 1937/2001 in št. U 2164/2001. V razlogih zavrnitve je navedlo, da predlagana združitev ni mogoča, ker sodišče lahko združi v skupno obravnavo in odločanje le več odprtih postopkov o istem predmetu, o zadevi U 2164/2001 pa je bilo pred sodiščem prve stopnje že odločeno in se zadeva nahaja v pritožbenem postopku.

Tožnik v pritožbi navaja, da gre v obravnavani zadevi tudi za postopek proti Upravni enoti J., Občini Ž. in določenim nosilcem javnih funkcij, kar iz tožbe in dopolnitve tožbe tudi izhaja. Sodišče prve stopnje je nepravilno presodilo, da gre za pooblastilno razmerje med odvetnico M.K. in njim. Odvetnica je zlorabila pooblastilo, ko je hkrati zastopala tudi Občino Ž., saj tožniku posel z Občino Ž. ni uspel. Odvetnici je zato tudi preklical pooblastilo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v 1. točki izreka razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je odločitev o zavrženju tožbe pravilna. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti ali druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil in o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (2. in 3. odstavek 1. člena ZUS). Upravni spor je spor med organom državne uprave ali organom lokalne samouprave ali nosilcem javnih pooblastil na eni strani in nosilcem pravice ali obveznosti oziroma pravne koristi, določene s predpisi, o katerih je bilo odločeno s posamičnim upravnim aktom ali z dejanjem, na drugi strani. V obravnavani zadevi je tožnik vložil tožbo zoper odvetnico M.K. in zahteval razveljavitev odločbe Upravne enote J. z dne 15.12.1999, ugotovitev nezakonitega dejanja, plačilo odškodnine ter vpogled v dosje tožnice. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica zastopala tožnika pri sklepanju pravnih poslov, na podlagi danega pooblastila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da gre za spor, ki izvira iz pooblastilnega razmerja med tožnikom in odvetnico M.K., ne gre pa za dejanja upravnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Glede na opredelitev upravnega spora v 1. členu ZUS tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi ne gre za dejanja, ki bi se lahko izpodbijala s tožbo v upravnem sporu.

Pritožbeni ugovor, da gre v obravnavani zadevi tudi za postopek zoper Upravno enoto J., Občino Ž. in nosilcem javnih pooblastil ni utemeljen. Tožnik je v tožbi in dopolnitvi tožbe kot toženo stranko navedel odvetnico M.K. Iz upravnih spisov ne izhaja, da je tožnik naknadno razširil tožbo na nove tožence, zato je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno kot toženo stranko obravnavalo le odvetnico M.K. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.