Jedro

Zgolj dejstvo vložene kazenske ovadbe pa samo po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi apriori vzbujala dvom o nepristranskost sodišča ali pri javnosti ustvarila vtis, da je zato omajana nevtralnost sodišča.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

1. Obdolženi A. P. je na glavni obravnavi dne 11. 10. 2021 podal zahtevo, s katero med drugim zahteva izločitev Okrožnega sodišča na Ptuju kot celote, in sicer iz razloga nepristranskosti po 6. točki prvega odstavka 39. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Navaja, da je zoper razpravljajočo sodnico, predsednico okrožnega sodišča in tudi zoper Okrožno sodišče na Ptuju kot celoto vložil kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ker mu razpravljajoča sodnica, to je okrožna sodnica K. K., več kot eno leto ni vročila sklepa Višjega sodišča v Mariboru, s katerim je slednje razveljavilo obsodilno sodbo sodišča prve stopnje, s katero mu je bila izrečena kazen zapora. Glede na navedeno so zato po njegovem mnenju podane okoliščine, ki vzbujajo tudi dvom v nepristranskost sodišča kot celote.

2. Predlog ni utemeljen.

3. S tem ko obdolženec izraža dvom v nepristranskost sodnikov Okrožnega sodišča na Ptuju, smiselno predlaga prenos krajevne pristojnosti na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP, v skladu s katerim lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so tehtni razlog, na podlagi katerih je mogoče prenesti krajevno pristojnost, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tak razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).

4. Pojem nepristranskosti je potrebno ocenjevati ne le po njegovih učinkih v smislu vpliva na odločitev o predmetni zadevi (subjektivna nepristranskost), temveč tudi po zunanjem izrazu, zlasti kako lahko vprašanje razmerja (ne)pristranskosti razumejo stranke v konkretnem kazenskem postopku (objektivna nepristranskost). Za presojo videza nepristranskosti je odločilno, ali so v konkretnem primeru podane takšne okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika tega sodišča. Objektivni kriterij oziroma zunanji videz nepristranskosti sodnika, mora biti v vsakem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale objektiven strah, da obdolžencu pred sodečim sodiščem ne bo zagotovljeno nepristransko sojenje. Obdolženec pa takih okoliščin v predlogu niti ni zatrjeval. Zgolj dejstvo vložene kazenske ovadbe pa samo po sebi ne predstavlja odločilne okoliščine, ki bi apriori vzbujala dvom o nepristranskost sodišča ali pri javnosti ustvarila vtis, da je zato omajana nevtralnost sodišča. Navedeno bi namreč pomenilo, da bi stranke že z vložitvijo kazenske ovadbe, ne glede na odločitev o takšni ovadbi, dosegle prenos krajevne pristojnosti, kar ni sprejemljivo.1 Institut prenosa krajevne pristojnosti namreč predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost sodišča in zato je to izjemo potrebno uporabljati in razlagati restriktivno.

5. Do drugačne odločitve ne more privesti niti okoliščina, da razpravljajoča sodnica strankam več kot eno leto ni vročila sklepa Višjega sodišča v Mariboru, s katerim je bila razveljavljena obsodilna sodba sodišča prve stopnje. Gre namreč za nepravilno procesno postopanje razpravljajoče sodnice, ki sploh ne more vzbujati dvoma v videz nepristranskosti sodišča kot celote. Sicer pa v skladu z ustaljeno sodno prakso sodničino vodenje postopkov, četudi nepravilno, ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njeno vnaprejšnje prepričanje o kazenski zadevi ali povezavo s samo zadevo ali stranko postopka, ni znak njenega pristranskega odnosa, je pa takšna strokovna napaka lahko predmet obravnave v postopkih s pravnimi sredstvi (nadzorstvena pritožba po Zakonu o varstvu pravice do sojenje brez nepotrebnega odlašanja) oziroma je lahko razlog za uvedbo službenega nadzora sodnikovega dela po 79.a členu Zakona o sodniški službi.

6. Glede na navedeno zato zgolj pavšalne navedbe, da obdolžencu na sodečem sodišču ne bo zagotovljeno nepristransko sojenje, ki ne temeljijo na nobenem konkretnem dejstvu, ki bi utemeljeno vzbujalo dvom v nepristranskost tega sodišča kot celote, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti. Zato je Višje sodišče v Mariboru predlog obdolženca zavrnilo kot neutemeljen (drugi odstavek 35. člena ZKP).

7. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim.: sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Dsp 4/2013 z dne 16. 4. 2013 in Cp 13/2008 z dne 21. 7. 2008.