Jedro

Zavezanec v postopku priznanja tuje sodne odločbe je lahko samo oseba, zoper katero je tekel postopek, v katerem je bila izdana sodna odločba, katere priznanje se zahteva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca in potrdilo sklep I R 683/2010 z dne 25. 3. 2011, s katerim je priznalo pravno veljavnost: - pravnomočne sodbe na podlagi izostanka Temeljnega sodišča v Požarevcu, Srbija, P 739/10-55 z dne 11. 2. 2010, s katero je bilo tožencu naloženo, da mora tožniku izplačati znesek 15.000,00 EUR z obrestmi na valuto EUR, in sicer od 21. 5. 2008 do končnega izplačila, vse v dinarski protivrednosti po najugodnejšem tečaju Narodne banke Srbije na dan izplačila (I. točka izreka); - pravnomočnega sklepa Temeljnega sodišča v Požarevcu, Srbija, P 739/10-55 z dne 16. 6. 2010, s katerim je bilo tožencu naloženo, da mora tožniku na ime stroškov izplačati znesek 95.000,00 din (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep je nasprotni udeleženec vložil pritožbo, v kateri opozarja, da je sodišče prve stopnje svoje ugotovitve glede pravilnosti vročanja tožbe v postopku, v katerem je bila izdana sodba, katere priznanje se uveljavlja, utemeljilo izključno na podlagi obrazložitve Temeljnega sodišča v Požarevcu in ne na podlagi lastnih ugotovitev. Sodišče prve stopnje bi moralo preveriti vročilnice iz postopka pred Temeljnim sodiščem v Požarevcu, saj bi le tako lahko potrdilo trditve nasprotnega udeleženca, da pisanj v sporni zadevi ni prejel. Gre za zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Nasprotni udeleženec ponavlja svoje trditve, da v postopku pred Temeljnim sodiščem v Požarevcu ni mogel sodelovati, saj mu ne tožba ne druga pisanja ali sodba niso bili niti vročeni niti poskušeni biti vročeni. Poleg tega nasprotni udeleženec ugovarja vzajemnosti priznanja civilne sodne odločbe med Slovenijo in Srbijo; med državama namreč ne obstaja bilateralni sporazum, ki bi dovoljeval vzajemno priznavanje civilnih sodnih odločb, kar navaja kot dokaz.

3. P ritožba je bila vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev; stroškov ni priglasil. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Obstoj vzajemnosti glede priznanja tuje sodne odločbe se domneva do dokaza o nasprotnem (tretji odstavek 101. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, v nadaljevanju ZMZPP). To pomeni, da je pogoj za ugotavljanje vzajemnosti najprej sploh trditev (katere izmed) strank, da vzajemnost ne obstaja, nadalje pa, da leži breme dokazovanja neobstoja vzajemnosti na stranki, ki navedeno zatrjuje. Za priznanje tuje odločbe zadošča dejanska vzajemnost, ki se ugotavlja po stanju ob odločanju o predlogu za njeno priznanje. Za zavrnitev predloga zato ne bi zadoščala na primer ugotovitev, da med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo ni bila sklenjena nobena bilateralna pogodba o priznavanju v premoženjskih sporih izdanih sodb, temveč bi bilo treba ugotoviti, da sodišča države izvora niso pripravljena priznavati naših odločb. Treba je presoditi, ali pravila o priznanju tujih odločb te države v načelu omogočajo priznanje naših odločb (po stanju ob odločanju o predlogu za priznanje). Tisti, ki nasprotuje priznanju, mora torej trditi in dokazati, da v državi izvora odločbe zavračajo priznanje slovenskih odločb oziroma da glede na njihova pravila o priznanju tujih sodnih odločb ni mogoče pričakovati, da bi jih priznali.(1) Vrhovno sodišče poudarja, da nasprotni udeleženec v obravnavanem primeru temu (z ugovorom, da ni vzajemnosti pri priznavanju sodnih odločb med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo, ter navedbo, da med njima ne obstaja bilateralni sporazum, ki bi dovoljeval vzajemno priznavanje civilnih sodnih odločb) ni zadostil. 6. N otorno je, da je lahko zavezanec v nepravdnem postopku priznanja tuje sodne odločbe samo oseba, zoper katero je tekel postopek, v katerem je bila izdana sodna odločba, katere priznanje se zahteva. Za utemeljenost predloga za priznanje tuje sodne odločbe mora torej obstajati identiteta med nasprotnim udeležencem in subjektom –

nosilcem obveznosti v postopku pred tujim sodiščem.(2)

7. V obravnavani zadevi je nasprotni udeleženec A. A., ki prebiva na naslovu ..., Dravograd, Slovenija, zavezanec iz odločbe, katere priznanje se zahteva, pa je A. A., ..., Požarevac, Srbija. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu najprej v 8. točki obrazložitve navedlo, da je predlagatelja med postopkom s sklepom pozvalo, naj dopolni svoje navedbe ter izkaže istovetnost nasprotnega udeleženca in v tuji sodni odločbi navedenega toženega A. A. iz Požarevca. Ugotovilo je namreč, da iz predloženih izjav prič ne izhaja, da gre za isto osebo, prav tako tega ne potrjujejo navedbe, da je nasprotni udeleženec lastnik družbe A., d. o. o., v Požarevcu, ki jo je registriral na podlagi slovenskega potnega lista št. PO ...(3) V 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje (kljub temu) presodilo, da je predlagatelj ustrezno izkazal istovetnost nasprotnega udeleženca in v tuji sodni odločbi navedenega toženca A. A. iz Požarevca. S predloženimi listinami naj bi namreč izkazal med drugim tudi, da je nasprotni udeleženec pred Gospodarskim sodiščem v Požarevcu registriral gospodarsko družbo A., d. o. o.,(4) in da je bil direktor te družbe, nasprotni udeleženec pa teh trditev ni z ničimer ovrgel in je tudi sam potrdil svojo prisotnost v Republiki Srbiji.

8. Očitno je, da so r azlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 8. točki obrazložitve, v nasprotju s tistimi iz njene 13. točke, zaradi česar izpodbijanega sklepa v tem (odločilnem) delu ni mogoče preizkusiti – podana je torej absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP, in 111. členom ZMZPP). Iz tega razloga je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 111. členom ZMZPP), v katerem bo moralo opisano pomanjkljivost odpraviti. V konkretnem primeru odgovor na vprašanje (ne)obstoja identitete med nasprotnim udeležencem v obravnavani nepravdni zadevi in tožencem v postopku pred tujim sodiščem

terja jasno utemeljitev, ki bo stranki omogočila argumentiran dialog ter s tem (učinkovito) uresničenje pravice do pravnega sredstva.

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 5/2004 z dne 27. 5. 2004. Op. št. (2): Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS Cp 12/2007 z dne 30. 8. 2007 in Cp 14/2008 z dne 9. 10. 2008. Op. št. (3): V nadaljevanju postopka je predlagatelj predložil le še odgovor Ministrstva RS za notranje zadeve z dne 31. 5. 2012, iz katerega izhaja, da je Upravna enota Dravograd A. A., rojenemu 13. 9. 1941 v kraju ..., Srbija, izdala potni list št. PO ..., ter kopije internetnih strani Agencije za privredne registre Republike Srbije, ki se nanašajo na družbo A, d. o. o. Op. št. (4): Njen

sedež je po podatkih spisa na naslovu ..., Požarevac, Srbija.