Jedro

Pritožbeno sodišče je preuranjeno in zato materialnopravno zmotno presodilo, da tožnica nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu o zavrženju tožbe, ker v drugi zadevi sklenjena sodna poravnava onemogoča izdajo za tožnico ugodnejše odločbe. Zato je izostala vsebinska presoja pritožbenega sodišča, ali je prvo sodišče utemeljeno odklonilo tožnici sodno varstvo.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne pritožbenemu sodišču v nov postopek.

Odločitev o tožničinih revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 30.9.2003 zavrglo tožničino dne 23.11.1994 vloženo tožbo, ker sta pravdni stranki v drugi zadevi pri drugem sodišču 24.6.2003 sklenili sodno poravnavo, s katero se je tožnica med drugim zavezala umakniti vse tožbe pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici zoper vse tožence posamezno ali skupaj. Kot pravno podlago za svojo odločitev je prvo sodišče navedlo 308. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Sodišče druge stopnje je tožničino laično pritožbo zavrglo, ker je ocenilo, da za pritožbo nima pravnega interesa. Izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča za tožnico ni neugodna odločba, saj ob sklenjeni poravnavi ne more doseči ugodnejše. Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjskemu sklepu uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, predlaga pa razveljavitev sklepov obeh sodišč in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Tožnica opozarja, da je na naroku izjavila, da poravnave ne priznava in da je vložila tožbo za njeno razveljavitev. Tega dejstva sodišče ni upoštevalo. Če bi tožnica v postopku razveljavitve sodne poravnave uspela, obstal pa bi sedaj izpodbijani sklep, bi njen odškodninski zahtevek zastaral. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča vsaj preuranjena, neobrazloženo glede tega dejstva pa jo je potrdilo tudi višje sodišče. Tožnica je imela tudi močan pravni interes za vložitev pritožbe, in sicer iz enakega razloga, torej situacije, do katere bi prišlo, če bi uspela z razveljavitvijo sodne poravnave. Tožnica še opozarja, da toženka trditvi o vložitvi tožbe za razveljavitev sodne poravnave ni nasprotovala, zato je tožničin pravni interes izkazan. V zvezi s postopkom za razveljavitev sodne poravnave tožnica prilaga zapisnik Okrožnega sodišča v Mariboru o naroku z dne 24.6.2003 pod II P 754/2000, iz katerega izhaja, da je bil dovoljen dokaz z izvedencem iz psihiatrične stroke, potrditvah revizije glede tožničine sposobnosti razumeti pomen sklenitve poravnave in sposobnosti izraziti pravo voljo. Tožnica tudi dodaja, da je bila toženka pravnomočno obsojena zaradi storitve kaznivega dejanja uničenja tuje stvari prav v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom.

V dopolnitvi revizije tožnica opozarja, da je prvostopenjsko sodišče v drugi pravdni zadevi med istima pravdnima strankama zaradi odstranitve vodovodne napeljave iz istega razloga zavrglo tožbo, vendar je tožnica v pritožbenem postopku prav zaradi izpodbijanja navedene poravnave uspela, sklep je bil razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje, o čemer prilaga dopolnitvi revizije tudi navedeni drugostopenjski sklep.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in prikazuje svoje razumevanje sklenjene sodne poravnave.

Revizija je dovoljena in utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da je v tej zadevi revizija dovoljena na podlagi tretjega odstavka 384. člena ZPP. Pojasnjuje še, da tožničinih trditev v dopolnitvi revizije ni upoštevalo, ker je bila dopolnitev vložena po izteku revizijskega roka.

Predmet presoje revizijskega sodišča je samo vprašanje, ali je pravilna in zakonita odločitev pritožbenega sodišča o zavrženju pritožbe, zaradi pomanjkanja pravnega interesa zanjo, proti prvostopenjskemu sklepu o zavrženju tožbe iz razloga, ker naj bi bila o predmetu tega spora že sklenjena sodna poravnava. Revizijsko sodišče ugotavlja, da ima v takem primeru stranka pravni interes za pritožbo zaradi vsebinske presoje, ali je prvostopenjsko sodišče utemeljeno odklonilo sodno varstvo. V obravnavani zadevi je taka vsebinska presoja izostala zaradi stališča pritožbenega sodišča, da tožnica nima pravnega interesa za pritožbo zato, ker zaradi sklenjene sodne poravnave ne more doseči ugodnejšega izida od zavrženja tožbe. Taka presoja je po mnenju revijskega sodišča najmanj preuranjena in zato materialnopravno zmotna, saj se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pomembnega pritožbenega ugovora o spornosti sodne poravnave, ki ga je tožnica že v postopku na prvi stopnji konkretizirala z neprerekano trditvijo o pravočasno vloženi tožbi za izpodbijanje te poravnave.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP tožničini reviziji ugodilo in odločilo kot v izreku tega sklepa. Odločitev o tožničinih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP, toženka pa stroškov revizijskega odgovora ni priglasila.