Jedro

Pri razlagi pojma ustreznosti zaposlitve v primeru splošne definicije „druge“ smeri izobrazbe, ki se zahteva za zasedbo delovnega mesta, je treba upoštevati tiste smeri izobrazbe (in morebitne dejanske delovne izkušnje, znanja in veščine), ki omogočajo izvajanje konkretnih nalog delovnega mesta.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 22. 1. 2013. Posledično je zavrnilo reintegracijski zahtevek. Presodilo je, da je odpoved po 1. alineji prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) zakonita, saj je tožena stranka dokazala utemeljenost odpovednega razloga, tožnici pa ni mogla ponuditi druge ustrezne zaposlitve v skladu tretjim odstavkom 88. člena ZDR. Tožnica je kot ekonomistka s VII. stopnjo izobrazbe delala na delovnem mestu komercialist I, za katerega se je zahtevala VII. stopnja ekonomske, strojne, gradbene, lesne ali druge smeri. Delovno mesto projektant I ni bilo niti prosto niti ustrezno delo za tožnico, saj se zanj zahteva VII. stopnja izobrazbe strojne, gradbene, lesne ali druge smeri.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je drugostopenjsko sodišče v razveljavitvenem sklepu zavzelo materialnopravno stališče, da je delovno mesto projektanta I ustrezno za zaposlitev tožnice, vendar tega sodišči v ponovljenem postopku nista upoštevali. Sodišči bi morali ob izhodišču, da je delovno mesto projektanta I ustrezno, preveriti le še, ali je bilo v času izpodbijane odpovedi prosto. Meni, da tožena stranka ni pravočasno prerekala navedb o premestitvi treh delavcev z delovnega mesta projektant I, zaradi česar so bila delovna mesta prosta. Sodišči naj bi protispisno zaključili, da se za delovno mesto projektant I zahteva le tehnična vrsta izobrazbe, saj je pri zahtevah delovnega mesta navedena tudi „druga“ vrsta izobrazbe, ki jo je tožnica imela. V času večmesečne odsotnosti je nadomeščala A. A., ki je bil zadolžen za tehnične zadeve. Delavka B. B. lahko opravlja delo tehnične stroke na delovnem mestu planer polproizvodov, ker je izkušnje pridobivala celo leto 2013, tožnica pa enake možnosti ni imela. Očita, da sodba nima razlogov o tem, ali je imela tožena stranka prosta delovna mesta projektanta I. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba vsebuje razloge o vse odločilnih dejstvih. Sodišču druge stopnje se ni bilo treba opredeliti do tega, ali je imela tožena stranka v času izpodbijane odpovedi prosto delovno mesto projektanta I, saj zadostuje presoja, da to delovno mesto za revidentko ni bilo ustrezno.

8. Ne obstoji nasprotje med listinami v spisu in zaključki sodišča („protispisnost“) po določbi 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede opisa delovnega mesta projektant I. V listini o opisu delovnega mesta resda pri smeri izobrazbe ni navedeno „ustrezne druge smeri“, ampak le „druge“, vendar pa je že sodišče prve stopnje glede tega obrazložilo, da iz podrobnejšega opisa vsebine dela za zasedbo tega delovnega mesta izhaja zahteva po tehničnih znanjih. To ugotovitev je povzelo tudi sodišče druge stopnje, ki je pritrdilo zaključku, da revidentka tehničnih znanj kot ekonomistka s VII. stopnjo izobrazbe nima. Tak dokazni zaključek ni protispisen, nestrinjanje z dokazno oceno pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Revizija se neutemeljeno sklicuje na kršitev prvega odstavka 339. člena ZPP, ker naj sodišči v ponovljenem postopku ne bi upoštevali stališč iz predhodnega razveljavitvenega sklepa Pdp 294/2014 z dne 3. 11. 2014. Sodišči sta v ponovljenem postopku glede ustreznosti delovnega mesta zavzeli drugačno stališče kot sodišče druge stopnje v razveljavitvenem sklepu. Takšno postopanje sodišč nižjih stopenj je zakonito, saj je sodnik pri uporabi prava v skladu z drugim odstavkom 11. člena Zakona o sodiščih (ZS, Ur. l. RS, št. 19/94 in naslednji) neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje, na svoja predhodno zavzeta stališča pa ni vezan.

10. Ni podana kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče upoštevalo dejstva in dokaze, ki naj bi jih tožena stranka prepozno navajala oziroma predlagala (286. člen ZPP). Tožena stranka je ves čas postopka trdila, da delovno mesto projektant I za revidentko ne predstavlja ustrezne zaposlitve, ker ta nima tehnične smeri izobrazbe. Prav tako je že pred prvim narokom za glavno obravnavo zatrjevala, da nima prostega delovnega mesta projektant I, ker se je tudi na tem delovnem mestu znatno zmanjšal obseg dela (drugi pripravljalni spis z dne 7. 6. 2013).

11. V skladu s tretjim odstavkom 88. člena ZDR mora delodajalec preveriti, ali lahko delavcu ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delo. Revidentka je trdila in dokazovala, da bi ji morala tožena stranka ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto projektant I. Pri razlagi pojma ustreznosti zaposlitve v primeru splošne definicije „druge“ smeri izobrazbe, ki se zahteva za zasedbo delovnega mesta, je treba upoštevati tiste smeri izobrazbe (in morebitne dejanske delovne izkušnje, znanja in veščine), ki omogočajo izvajanje konkretnih nalog delovnega mesta (1). Na podlagi izvedenih dokazov je bilo ugotovljeno, da delovno mesto projektant I za revidentko ni ustrezno, saj ta nima izobrazbe tehnične smeri, čeprav se za delovno mesto projektanta glede na vsebino delo ta zahteva. Sodišče druge stopnje je pravilno izhajalo iz tega, da se široki pojem izobrazbe „druge“ smeri nanaša na kader, ki ima dejansko usposobljenost za strokovno zahtevnejša opravila. Revidentka te usposobljenosti nima, v izpodbijani sodbi pa je tudi korektno pojasnjeno, da po zahtevnosti ni mogoče primerjati delovnih mest projektanta I in planerja polproizvodov, saj je slednje manj zahtevno v primerjavi s prvim. Ker tožena stranka ni imela proste ustrezne zaposlitve, ji ni mogla ponuditi nove pogodbe, zato je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Primerjaj zadevo VIII Ips 261/2015 z dne 22. 12. 2015.