Up-21/04 - 13

20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 31. avgusta 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 246/02 z dne 21. 10. 2003 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 548/2000 z dne 20. 6. 2002 in s sodbo Delovnega sodišča v Celju št. Pd 427/98 z dne 1. 2. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo zoper pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je to zavrnilo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja in posledično o zavrnitvi zahtevka za vrnitev na delo in za priznanje pravic iz delovnega razmerja.

Pri tem je pritrdilo stališču nižjih sodišč, da v disciplinskem postopku niso bila kršena pravila tega postopka in da je bil pritožniku, glede na dokazane kršitve delovne obveznosti, zakonito izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Zoper vse tri sodbe vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Meni, da mu je bila kršena pravica do obrambe, ker delodajalec, navkljub pravočasnemu in tehtnemu opravičilu, ni preložil obravnave, s čimer mu je onemogočil sodelovanje v postopku.

Prav tako očita delodajalcu, da ni spoštoval pravil o vročanju. Navaja, da sodišče prve stopnje ni zavzelo obrazloženega stališča do teh pritožnikovih navedb. Prav tako naj ne bi sodišče prve stopnje upoštevalo dokazov z zaslišanjem prič, ki naj bi jih predlagal pritožnik, ne da bi to obrazložilo niti utemeljilo. Prav tako meni, da je izpodbijana odločitev arbitrarna in odstopa od uveljavljene sodne prakse. Pritožnik zatrjuje kršitev 22. in 25. člena Ustave.

B.

Z navedbami, da ni bil pravilno vabljen, da mu ni bilo omogočeno sodelovanje na obravnavi disciplinske komisije in da mu niso bile dokazane očitane kršitve, pritožnik ponavlja argumente, s katerimi ni uspel v sodnem postopku. Po vsebini predstavljajo ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja oziroma nepravilne uporabe materialnega in procesnega prava. S takšnimi očitki pritožnik pred Ustavnim sodiščem ne more uspeti. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnih sporih, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v izpodbijanih sodbah ni.

Pritožnik sicer utemeljuje kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic) z navedbo, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov z zaslišanjem prič, vendar zatrjevane kršitve zgolj s tovrstno pavšalno navedbo ne izkaže. Določba 22. člena Ustave sicer vključuje tudi pravico vsake od strank, da v postopku predlaga izvedbo dokazov. Vendar pa ta pravica ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Zadošča, da sodišče dovolj prepričljivo in izčrpno obrazloži, zakaj ni sledilo dokaznim predlogom. Pri tem je treba upoštevati tudi, da v določenih primerih ni nujno, da sodišče to svojo odločitev obrazloži izrecno, temveč je dovolj, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve. Za takšen primer gre tudi v obravnavani zadevi. Iz obrazložitev izpodbijanih sodb namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje v sodnem postopku zaslišalo pet prič ter prečitalo listine v spisu in dokazne listine pritožnika od A1 do A3 ter delodajalca od B1 do B139.

Zaslišanje ostalih predlaganih prič obeh strank je sodišče zavrnilo kot nepotrebno. Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, kar je tudi ustrezno obrazložilo, da je delodajalec utemeljeno spoznal pritožnika za odgovornega za očitane kršitve delovnih obveznosti. Tudi Višje delovno in socialno sodišče je poudarilo, da je že delodajalec izvedel obsežen dokazni postopek z zaslišanjem 10 prič in z izvedbo 41 listinskih dokazil. Strinjalo se je z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prva stopnje glede ugotovljenih kršitev delovnih obveznosti, ker ti izhajajo iz izvedenih dokazov. Iz navedenega posredno izhaja obrazložitev, da izvedba predlaganega dokaza z zaslišanjem preostalih prič (tudi delodajalčevih) ni bila bistvena in torej nepotrebna za rešitev predmetne zadeve.

Pritožnikova nadaljnja navedba, ki naj bi izkazovala kršitev 22. in 25. člena Ustave (pravica do pravnega sredstva), ker sodišče prve stopnje ni zavzelo obrazloženega stališča do njegovih navedb o kršitvi pravice do obrambe, se prav tako izkaže za neutemeljeno. Sodišče je namreč preizkusilo pritožnikove tožbene navedbe o kršitvi pravil postopka pri delodajalcu (vročitev zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, obravnava disciplinske obravnave v nenavzočnosti pritožnika) in jih obrazloženo zavrnilo kot neutemeljene.

Pritožnikove navedbe, da je izpodbijana odločitev nerazumna, premalo utemeljena, arbitrarna in da odstopa od uveljavljene sodne praske, so pavšalne, zato jih Ustavno sodišče ni preizkušalo.

Ker z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan