Jedro

Tožena stranka je v obravnavani zadevi uveljavljala ugovor ugasle pravice zaradi izvenpravdnega oziroma materialnopravnega pobota. Sodišče lahko v postopkih, v katerih je takšen ugovor podan, ugotavlja obstoj nasprotne (v pobot uveljavljene) terjatve, njeno višino in zapadlost. O tem odloči kot o predhodnem vprašanju. Pri tem ni relevantno, če o tem (zunaj pravde pobotanem zahtevku) teče še kakšen postopek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke glede plačila zneska 16.062,37 EUR (prej 3.849.186,55 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo 3.915,25 EUR pravdnih stroškov tožene stranke (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Sodbo izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo pravdne stroške tožeče stranke, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo pravočasno odgovorila. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne, potrdi sodbo sodišča prve stopnje in tožeči stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbene navedbe, da je prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo odločeno in je s tem kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), niso utemeljene. Tožena stranka je v obravnavani zadevi uveljavljala ugovor ugasle pravice zaradi izvenpravdnega oziroma materialnopravnega pobota. Sodišče lahko v postopkih, v katerih je takšen ugovor podan, ugotavlja obstoj nasprotne (v pobot uveljavljene) terjatve, njeno višino in zapadlost (kar je bilo pravdnima strankama že obrazloženo s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 648/2010 z dne 16.9.2010). O tem odloči kot o predhodnem vprašanju. Pri tem ni relevantno, če o tem (zunaj pravde pobotanem zahtevku) teče še kakšen postopek. O pravnem razmerju ali pravici, ki je v enem postopku prejudicialnega pomena, se lahko kot o glavnem vprašanju odloča v drugih postopkih (civilnih, kazenskih, upravnih). V takšnih primerih lahko sodišče predhodno vprašanje reši samo, ali pa prekine postopek in počaka na odločitev matičnega organa (13. člen ZPP). Odločitev je prepuščena diskreciji sodnika. Oceniti mora, kaj je bolj smotrno za učinkovito in hitro rešitev spora. Tudi v primeru, ko je postopek odločanja matičnega organa že v teku, je lahko iz okoliščin razvidno, da bi čakanje na njegov pravnomočen konec predolgo trajalo in bi pomenilo nesorazmeren zastoj v pravdi o glavni stvari.(1) Sodišče je vezano na odločitev matičnega organa zgolj, če je bilo o spornem vprašanju že odločeno z učinkom pravnomočnosti. V postopku opr. št. I Pg 124/2002 , ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Kranju in v katerem je sodišče odločalo o povračilu vlaganj tožene stranke, v trenutku izdaje prvostopenjske sodbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Glede na navedeno, sodišče prve stopnje ni kršilo določb ZPP s tem, ko je o predhodnem vprašanju odločilo samo. Tudi višje sodišče v Ljubljani v sklepu I Cpg 434/2004 z dne 4. 4. 2004, prvostopenjskemu sodišču ni naložilo, da mora postopek prekiniti. Navedlo je zgolj, da bi lahko prišla v poštev tudi takšna možnost. Prav tako prvostopenjsko sodišče ni kršilo načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari oziroma prepovedi sojenja o zahtevku, o katerem že teče pravda. Pri odločanju o materialnopravnem pobotu namreč ne gre za odločanje o zahtevku. Do litispendence in do učinka res iudicata tako sploh ne more priti. (2)

6. Tudi zaključek prvostopenjskega sodišča, da je pobotni ugovor utemeljen, je pravilen. Tožeča stranka je glede terjatve tožene navedla zgolj, da investicijskih vlaganj ne priznava, da je tožba, vložena pred Okrožnim sodiščem v Kranju, neutemeljena ter da terjatve tožene stranke še niso zapadle v plačilo in jih zato ni mogoče uveljavljati v pobot. Sodišče prve stopnje je ugovor, da terjatve niso zapadle, utemeljeno zavrnilo. Ostale ugovore je pravilno zavrnilo kot pavšalne. V pravdnem postopku je dolžnost strank, da priskrbijo ustrezno trditveno in dokazno podlago (7. člen in 212. člen ZPP), pri čemer pomanjkljivih trditev ni mogoče nadomestiti z dokaznimi sredstvi. Tožeča stranka ni navedla nobenih okoliščin iz katerih bi izhajalo, da terjatve tožene stranke ne obstajajo. Takšnih trditev ne more nadomestiti vpogled v spis Okrožnega sodišča v Kranju, ki se je vodil pod opr. št. I Pg 124/2002. Skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Na podlagi te določbe je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je terjatev tožnika utemeljena. Izvedenska mnenja pridobljena pred pravdo predstavljajo trditveno podlago stranke, ki jih predloži. Kot tako jih je prvostopenjsko sodišče tudi upoštevalo. Iz trditvene podlage toženke pa izhaja, da je vrednost vlaganj mnogo višja od vrednosti, ki jo uveljavlja v pobot. Ker tožeča stranka trditev tožene stranke o vlaganjih ni obrazloženo prerekala, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da se ta dejstva štejejo za izkazana. Pri tem velja dodati, da bi prvostopenjsko sodišče tudi v primeru, če bi postopek prekinilo in počakalo na pravnomočno odločitev v zadevi, ki se je vodila pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. I Pg 124/2002, prišlo do enakega rezultata. V omenjenem postopku je bilo namreč pravnomočno odločeno, da je JK (tožeča stranka) družbi C d. o. o. (toženi stranki) dolžan povrniti vlaganja v znesku 60.708,08 EUR, kar močno presega znesek, ki ga tožena stranka v obravnavani zadevi uveljavlja v pobot. 7. Pritožbene navedbe o tem, zakaj „izvedenskih mnenj“ prvostopenjsko sodišče ne bi smelo upoštevati, so glede na navedeno neutemeljene, v določenem delu pa pritožbene novote (trditve o tem, da izvedensko mnenje izvedenca A ni bilo opravljeno na podlagi sporazuma o imenovanju izvedenca z dne 14.10.2001), saj tožeča stranka ni niti trdila, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti do konca prvega naroka za glavno obravnavo. Gre torej za nova dejstva, ki jih skladno s prvim odstavkom 337. člena v pritožbenem postopku ni več dovoljeno podajati.

8. Iz tožnikovega nasprotovanja terjatvam toženke (ki je bilo poleg vsega povsem pavšalno) nikakor ne izhaja, da je slednji (vsebinsko) nasprotoval tudi izvedenskim mnenjem. Do njih se v postopku na prvi stopnji ni opredeljeval, še manj pa jim je obrazloženo nasprotoval. Četudi bi bilo torej mogoče pritrditi pritožniku, da jim je smiselno nasprotoval (torej, da je nasprotoval trditvam tožene stranke o vlaganjih), pa takšnega pavšalnega, nekonkretiziranega prerekanja trditev tožene stranke ni mogoče upoštevati.

9. Ker prvostopenjsko sodišče izvedenskega mnenja A ni upoštevalo kot dokaz, temveč kot del trditvene podlage tožene stranke, te pa tožeča stranka ni obrazloženo prerekala, niso utemeljeni očitki pritožnika, da so dejstva, na katera se tožena stranka opira v ugovoru, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila.

10. Navedbe v zvezi s tem, da tožnik svoje terjatve, ki je bila v predmetnem postopku sicer ugotovljena, ne bo mogel ponovno uveljavljati in da bo zaradi tega lahko trpel negativne posledice, glede na odločitev v tem postopku, niso relevantne. Kako bo tožena stranka uveljavila svojo terjatev, ki je bila ugotovljena v drugem pravdnem postopku, pa ni stvar tega postopka. Tožniku je bilo v obravnavanem postopku zagotovljeno enako varstvo pravic kot tožencu. O kršitvi pravice do enakega varstva pravic, ki izhaja iz 22. člena ustave, tako ni mogoče govoriti.

11. Očitane bistvene kršitve določb postopka torej niso podane, niti ni pritožbeno sodišče našlo nobene od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je materialno pravo pravilno uporabilo.

12. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni v ničemer prispeval k rešitvi le-te, vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi z 2. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. člena ZPP).

(1) Komentar ZPP, I. knjiga, stran 134

(2) Več o tem v sklepu VSL I Cpg 434/2004, v spisu na l. št. 55 do 62