Jedro

Vrhovno sodišče je že v sklepu I Kr 68/2002 z dne 11. 12. 2002 presodilo, da je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti pa bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost v večji meri, kot še dopuščata 34. in 35. člen ZKP. Vrhovno sodišče je v sklepu I Kr 16/2010 z dne 11. 3. 2010 presodilo, da na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Pri sodišču sodniško funkcijo opravljajo še sodniki drugih oddelkov tega sodišča, za katere ne obstaja ovira, da ne bi sodili tudi v kazenskih zadevah. Vendar pa je v obravnavanem primeru procesna situacija, ki jo v predlogu opisuje predlagateljica, drugačna od procesnih situacij, ki sta ju obravnavala zgoraj navedena sklepa. Kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa je na Okrožno sodišče v Kopru vložilo obtožnico Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (listovna št. 3284 spisa). V takšnih zadevah v skladu s 40.a členom Zakona o sodiščih (ZS) odločajo le sodniki, ki so zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje kazenskih zadev, razporejeni ali dodeljeni v specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj.

Izrek

Za postopek se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

A. 1. Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije je na Okrožno sodišče v Kopru vložilo obtožnico zoper M. S., V. M., L. G., U. K., J. C. in M. T., zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic po prvem in drugem odstavku 244. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) in pranja denarja po tretjem in prvem odstavku 252. člena KZ.

2. Predsednica Okrožnega sodišča v Kopru je podala predlog za prenos krajevne pristojnosti, iz vsebine katerega smiselno izhaja, da naj se obravnavana zadeva prenese na drugo stvarno pristojno sodišče izven pristojnosti Višjega sodišča v Kopru. V predlogu trdi, da obravnavana zadeva spada v pristojnost specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Kopru, na katerega je razporejenih pet sodnikov. Ena izmed sodnic je v obravnavani zadevi opravljala preiskovalna dejanja in zaradi tega ne more odločati o vloženi obtožbi, trije sodniki specializiranega oddelka so bili po vloženi obtožbi izločeni iz odločanja, ker so se seznanili z dokazi, ki so bili iz spisa izločeni, višji sodnik G. K., ki je tudi razporejen na specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Kopru, pa v skladu z odločbo Sodnega sveta lahko sodi le v kazenskih zadevah, storjenih na območju Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Opozarja še, da bi bili ob morebitnih bodočih odločanjih o vloženi obtožbi izločeni tudi vsi sodniki na kazenskem oddelku Višjega sodišča v Kopru, ker so se v preteklosti že seznanili z vsebino dokazov, ki so bili izločeni iz spisa. Zaključuje, da tako obstajajo razlogi pravne narave, zaradi katerih je onemogočeno odločanje sodnikov specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Kopru, pričakovana pa je tudi nemožnost odločanja istančnega sodišča. B.

3. V skladu z določbo prvega odstavka 34. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mora pristojno sodišče, ki iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more postopati, to sporočiti neposredno višjemu sodišču, ki določi drugo pristojno sodišče na svojem območju.

4. Vrhovno sodišče je že v sklepu I Kr 68/2002 z dne 11. 12. 2002 presodilo, da je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti pa bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost v večji meri, kot še dopuščata 34. in 35. člen ZKP. Vrhovno sodišče je v sklepu I Kr 16/2010 z dne 11. 3. 2010 presodilo, da na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Pri sodišču sodniško funkcijo opravljajo še sodniki drugih oddelkov tega sodišča, za katere ne obstaja ovira, da ne bi sodili tudi v kazenskih zadevah.

5. Vendar pa je v obravnavanem primeru procesna situacija, ki jo v predlogu opisuje predlagateljica, drugačna od procesnih situacij, ki sta ju obravnavala zgoraj navedena sklepa. Kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa je na Okrožno sodišče v Kopru vložilo obtožnico Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (listovna št. 3284 spisa). V takšnih zadevah v skladu s 40.a členom Zakona o sodiščih (ZS) odločajo le sodniki, ki so zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje kazenskih zadev, razporejeni ali dodeljeni v specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj.

6. V konkretni zadevi iz predloga za prenos krajevne pristojnosti izhaja, da so na specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Kopru dodeljeni okrožna sodnica - svetnica M. M., višji sodnik J. G., višja sodnica O. T., višji sodnik G. K. in okrožna sodnica - svetnica T. C. Iz predloga in podatkov kazenskega spisa je razvidno, da je sodnica T. C. v obravnavani zadevi opravljala preiskovalna dejanja, zaradi česar ne more odločati o obtožbi, sodniki J. G., M. M. in O. T. pa so bili v obravnavani zadevi izločeni na podlagi 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP. Višji sodnik G. K. je bil s sklepom Sodnega sveta, ki je bil sprejet na seji dne 19. 11. 2015, dodeljen na delo v specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Kopru za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na območju Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Ker iz obtožnice ni razvidno, da bi bilo katero izmed obdolžencem očitanih kaznivih dejanj storjeno na območju Okrožnega sodišča v Novi Gorici, je ob upoštevanju sklepa Sodnega sklepa treba ugotoviti, da tudi sodnik G. K., čeprav je razporejen na sojenje v specializirani oddelek Okrožnega sodišča v Kopru, o vloženi obtožbi ne more odločati.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru nastala procesna situacija iz prvega odstavka 34. člena ZKP, v kateri nihče izmed sodnikov specializiranega oddelka Okrožnega sodišča v Kopru ne more odločati v obravnavani zadevi. Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 34. člena ZKP odločilo, da se za odločanje v obravnavani zadevi določi Okrožno sodišče v Mariboru.

C.

8. Ker so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 34. člena ZKP, je Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in za postopek določilo Okrožno sodišče v Mariboru.