Jedro

Udeleženci v zapuščinskem postopku morajo pravice, ki so tudi dedno-pravne narave, uveljaviti v zapuščinskem postopku ter je narava pravice iz 32. člena ZD taka, da se v njej prepletajo dednopravni in stvarnopravni elementi. Dedinja zato lahko, saj je vezana le na pravnomočen sklep o dedovanju (220. člen ZD) še v pritožbi uveljavlja pravice iz 32. člena ZD, vključno z ustrezno dejstveno (in dokazno) podlago, in je zato v takem primeru ne omejuje določba prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo obseg zapuščine (nepremično premoženje kot je določno opredeljeno pod točko 1 izreka sklepa) ter ugotovilo, da zapuščino dedujejo na podlagi zakona in danih dednih prijav zapustnikov zakonec H.P. ter hčeri M.R. in T.P., vse z deležem do 1/3. 2. Dedinja M.R. se je zoper sklep pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Sklep je nezakonit in materialno zgrešen v točki 1, sodišče namreč v času odločanja ni imelo na voljo pravilnih podatkov o obsegu zapuščine, dedinji sta namreč zamolčali, pa sta bili na naroku, da polovica stanovanjske hiše na naslovu Š., v zahodnem povsem obnovljenem delu v letu 1978, ki predstavlja zaključeno celoto, predstavlja nepremičnino, ki se nahaja le delno na parceli št. 914/17 k.o. Š., delno s funkcionalnim zemljiščem in dvoriščem pa tudi na parcelah št. 914/6 in 914/9, vse k.o. Š., kar pa ni last pokojnega J.F.P. pač pa M.R.. Gre za njen prispevek k ohranitvi in povečanju zapustnikovega premoženja ter je ta del zapuščine, ki predstavlja celoto, treba po parcelaciji po 32. členu Zakona o dedovanja izločiti iz zapuščine, vrednost tega prispevka v navedeni nepremičnini pa je 100.000,00 EUR. Gre za prispevek k povečanju vrednosti nepremičnine s parcelno številko 914/17 k.o. Š.. Pritožnica meni, da je v konkretnem primeru smiselna ugotovitev njenega solastniškega deleža in delitev nepremičnin v naravi ter ob tem še opozarja, da je zapustnik vedno priznaval pritožnici njen prispevek, to tudi ni bilo nikoli sporno, niti za ostali dedinji. Če bo sklep ostal v veljavi, bosta ostali dedinji obogateni na račun pritožnice, saj je premoženje, ki ga izloča, njeno premoženje, ne pa premoženje zapustnika. Pritožbeno sodišče naj odloči tudi o povrniti stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnica, hči zapustnice, šele v pritožbi postavlja zahtevek na podlagi člena 32. Zakona o dedovanju (v nadaljevanju:ZD), po katerem imajo zapustnikovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pravico zahtevati, da se jim iz zapuščine izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja. Po določbi 220. člena ZD pa pravnomočen sklep o dedovanja veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Udeleženci v zapuščinskem postopku morajo torej pravice, ki so tudi dedno-pravne narave, uveljaviti v zapuščinskem postopku ter je narava pravice iz 32. člena ZD taka, da se v njej prepletajo dednopravni in stvarnopravni elementi. Na to, da je tudi dednopravne narave, kaže že dejstvo, da je urejena v Zakonu o dedovanju in jo je mogoče uveljavljati šele ob smrti zapustnika. Dedinja zato lahko, saj je vezana le na pravnomočen sklep o dedovanju (220. člen ZD) še v pritožbi uveljavlja pravice iz 32. člena ZD, vključno z ustrezno dejstveno (in dokazno) podlago, in je zato v takem primeru ne omejuje določba prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se v tem postopku smiselno uporablja (163. člen ZD) glede nedovoljenega navajanja novih dejstev oz. predlaganja novih dokazov v pritožbenem postopku. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, ko bo moralo le-to obravnavati tudi zahtevo dedinje v smislu 32. člena ZD (3. točka 365. člena ZPP).