Jedro

Pastorka je hči iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža. Pastorka pa je obtožencu kot očimu sorodnica po svaštvu v prvem kolenu, zato je oproščena dolžnosti pričanja po 2. točki I. odstavka

236. člena ZKP in je takoimenovana priviligirana priča.

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornika obtoženega J. K. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženega J. K. za dejanji, opisani pod tč. 1. in 2, spoznalo za krivega dveh nadaljevanih kaznivih dejanj spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let po III. odstavku 183. člena KZ. Na podlagi istega zakonskega določila mu je za dejanje pod tč. 1. določilo kazen tri leta in šest mesecev zapora, za dejanje pod tč. 2. pa mu je določilo kazen dve leti zapora, na kar mu je, skladno z določbami o steku, izreklo enotno kazen pet let zapora. Na podlagi določbe I. odstavka

95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je odločilo, da je obtoženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom in na 200.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločbe o kazenskih sankcijah ter predlagal, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo tako spremeni, da obtoženca oprosti obtožbe, podrejeno pa se zavzema za razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka S. P. je na podlagi določbe II. odstavka 377. člena ZKP predlagala, naj se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Predlog je pritožbeno sodišče vročilo obtožencu in zagovorniku.

Pri obravnavanju zagovornikove pritožbe, je pritožbeno sodišče, pri uradnem preizkusu izpodbijane sodbe, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke I. odstavka 371. člena ZKP (1. točka I. odstavka 383. člena ZKP). Pritožnik tudi navaja, da naj bi bila podana navedena bistvena kršitev določb kazenskega postopka, vendar pa kršitev obrazlaga s tem, da se sodišče prve stopnje v sodbi opira tudi na izvedensko mnenje dr. T. P., kar po mnenju pritožnika pomeni, da se sodba opira na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi nedovoljenega dokaza in gre iz tega razloga za kršitev 8. točke 371. člena ZKP. Vprašanja, ki jih izpostavlja pritožnik, v zvezi z dokazno vrednostjo izvedenskega mnenja dr. T. P. pa bodo lahko upoštevaje razloge, zaradi katerih je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo po uradni dolžnosti, predmet nadaljnjega postopka pred sodiščem prve stopnje.

Obe nadaljevani kaznivi dejanji, za kateri je bil obtoženi J. K. spoznan za krivega, sta bili storjeni na škodo njegovih pastork K. K. (dejanje pod tč. 1.) in T. F. (dejanje pod tč. 2.). J. K. je poročen z materjo oškodovank B. K. Oškodovanki sta, ko sta bili povprašani na zaslišanjih v preiskavi in na glavnih obravnavah o razmerju do obtoženca, povedali, da je obtoženec ali očim - izjava K. K. oziroma, da je T. F. pastorka obdolženca (navedbe na list. št. 131 in 87 spisa, povzete nato tudi v zapisnikih o glavnih obravnavah, na katerih sta bili zaslišani oškodovanki). V zapisniku o glavni obravnavi dne 26.1.2004 na list. št. 229 in 232 so povzeti osebni podatki obeh oškodovank. Iz zapisa izhaja, da je stanje nespremenjeno. Enako velja za ugotovitve razmerja do obtoženca na glavni obravnavi dne 3.5.2004, na kateri sta bili tudi zaslišani obe oškodovanki. Iz osebnih podatkov, ki sta jih podali oškodovanki, zaslišani kot priči, ko sta navedli razmerja do obtoženca, osebnih podatkov obtoženca in iz podatkov matere obeh oškodovank B. K., je razvidno, da je mati obeh oškodovank, poročena z obtožencem in da sta oškodovanki obtoženčevi pastorki. Pastorka je namreč hči iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža. Pastorka pa je obtožencu kot očimu sorodnica po svaštvu v prvem kolenu, zato je oproščena dolžnosti pričanja po 2. točki I. odstavka 236. člena ZKP in je takoimenovana priviligirana priča. Priviligirane priče pa je sodišče dolžno poučiti o pravni dobroti oprostitve dolžnosti pričanja ter pouk in odgovor priče vpisati v zapisnik. Če priča izjavi, da se odpoveduje pravici in da želi pričati, pa se jo mora tudi opozoriti, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudi se bo na kakšnem kasnejšem zaslišanju odpovedala pričevanju.

Oškodovanki sta bili zaslišani pred preiskovalno sodnico in sicer T. F. 16.1.2001, K. K. pa 24.5.2001. Nato pa sta bili zaslišani še na obeh, že navedenih, glavnih obravnavah. Oškodovanki sta bili poučeni le po določbi II. odstavka 240. člena ZKP. Dan jima je bil pravni pouk, ki velja za neprivilegirane priče, nista pa bili poučeni o pravni dobroti oprostitve dolžnosti pričanja po določbi II.

odstavka 236. člena ZKP. 237. člen ZKP pa določa, da če je bil kot priča zaslišan kdo, ki ne bi smel biti zaslišan kot priča (235. člen), ali kdo, ki ni bil dolžan pričati (236. člen), pa o tem ni bil poučen, ali se ni izrecno odpovedal tej pravici, ali pa pouk in odpoved pričevanja nista zapisana v zapisnik, ali če je bil zaslišan mladoletnk, ki ni mogel razumeti pomena pravice, da ni dolžan pričati, ali če je bila izpovedba priče izsiljena s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim prepovedanim sredstvom (III. odstavek 266. člena), ne sme sodišče na tako izpovedbo opreti svoje odločbe.

Sodišče prve stopnje je na izpovedbi obeh oškodovank, ki nista bili poučeni, da nista dolžni pričati, oprlo sodbo, ju ocenjevalo, soočalo z drugimi izvedenimi dokazi ter navajalo razloge, kateri izpovedbi verjame in kateri ne. Ker je tako sodišče oprlo sodbo na dokaz, na katerega se sodba po določbah ZKP ne more opirati, je s tem storilo bistveno kritev določb kazenskega postopka iz 8. točke I. odstavka

371. člena ZKP. Navedena bistvena kršitev določb kazenskega postopka pa je takšne narave, da je pritožbeno sodišče, ko je navedeno kršitev ugotovilo, ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe, moralo sodbo razveljaviti (I. odstavek 392. člena ZKP).

Ker je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ni preizkušalo navedb v pritožbi obtoženčevega zagovornika.

V ponovljenem sojenju, bo moralo sodišče prve stopnje izvesti vse, za razsojo te kazenske zadeve relevantne dokaze, pri čemer bo seveda moralo obe oškodovanki poučiti po določbi II. odstavka 236. člena ZKP ter pouk in njun odgovor tudi zapisati v zapisnik ter nato po opravljeni glavni obravnavi, glede na uspeh dokazovanja, ponovno odločiti o obtoženčevi krivdi.