Jedro

Določbe ZOR, ki se nanašajo na skrite napake, je mogoče uporabiti le tedaj, kadar je obstoj skrite napake ugotovljen. V obravnavanem primeru pa je bilo v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljeno, da na kupljenem vozilu takih skritih napak, kot jih je zatrjeval tožnik (napake na motorju, ki naj bi bile posledice karambola), sploh ni in da tožnik kupljeno vozilo že štiri leta povsem nemoteno uporablja. Ob nedokazanem obstoju skritih napak na vozilu sta sodišči druge in prve stopnje materialnopravno pravilno odločili, da tožnik neutemeljeno zahteva znižanje cene.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke s katerim je zahtevala, da ji mora tožena stranka plačati 196.892,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožeča stranka povrniti toženi stranki v znesku 62.828,70 SIT.

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik brez posebnega pregleda ni mogel ugotoviti napake na kupljenem vozilu. Takoj, ko je napako odkril, je o tem obvestil toženca. Napaka na glavi motorja predstavlja skrito napako. Ob upoštevanju določb 482. člena ZOR bi zato moralo sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi. To še toliko bolj velja ob ugotovitvi sodišča, da je toženec tožniku zatrjeval, da vozilo ni bilo karambolirano. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (390. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijska trditev, da je bilo v postopku pred sodiščema prve in druge stopnje ugotovljeno, da toženec tožniku ni povedal, da je bilo vozilo karambolirano, ni točna. Na podlagi ocene izvedenih dokazov, ki je tožeča stranka z revizijo ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP), je bilo namreč v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno, da je toženec tožniku povedal, da je bilo vozilo karambolirano, zaradi česar je bilo tožniku to dejstvo ob nakupu in prevzemu vozila nedvomno znano (zadnji odstavek na 3. strani razlogov sodbe sodišča prve stopnje).

Tudi tožnikovi očitki, da sta sodišči druge in prve stopnje zmotno uporabili določbo 482. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), niso utemeljeni. Določbe ZOR, ki se nanašajo na skrite napake, je mogoče uporabiti le tedaj, kadar je obstoj skrite napake ugotovljen. V obravnavanem primeru pa je bilo v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje ugotovljeno, da na kupljenem vozilu takih skritih napak, kot jih je zatrjeval tožnik (napake na motorju, ki naj bi bile posledice karambola), sploh ni in da tožnik kupljeno vozilo že štiri leta povsem nemoteno uporablja. Ob nedokazanem obstoju skritih napak na vozilu sta sodišči druge in prve stopnje materialnopravno pravilno odločili, da tožnik neutemeljeno zahteva znižanje cene. Ob vsem povedanem pa velja še dodati, da sta sodišči druge in prve stopnje tudi ugotovili, da je tožnik za kupljeno vozilo plačal manj, kot pa je znašala njegova tržna cena in celo manj od tiste cene, ki bi se oblikovala tako, da bi se od tržne cene odbil znesek, za katerega bi se po tožnikovem mnenju, zaradi sicer nedokazanega obstoja stvarnih napak, morala zmanjšati kupnina.

Iz navedenih razlogov tožnikova revizija ni utemeljena. Ob preizkusu po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) je revizijsko sodišče tudi ugotovilo, da v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje bistvena kršitev iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP ni bila storjena. Zato je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).