Jedro

Tožeča stranka je po vložitvi tožbe v upravnem sporu prenehala obstajati in zaradi končanja stečajnega postopka nima pravnega naslednika. Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka se zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti, zato je sodišče tožbo zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je dne 18. 3. 2019 po pooblaščencu pri naslovnem sodišču vložila tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je bilo B. B., ki je dne 15. 11. 2017 za delodajalca C. d.o.o., Celje, na lokaciji ..., Maribor, opravljal delo priprave in druga dela v zvezi s prodajo vozil, prepovedano opravljanje dela, ker je zaposlen na črno (točka 1. izreka), odločeno, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (točka 2. izreka) in da stranka ni zahtevala povrnitve stroškov; stroški postopka, ki so nastali organu, pa bremenijo organ (točka 3. izreka). Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-21-75/2018 z dne 13. 2. 2019, pritožbo pritožnika C. d.o.o. zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrnilo kot neutemeljeno in odločilo, da se zavrne zahteva za povračilo stroškov postopka.

2. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo z dne 26. 4. 2019 predlagala, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

**K točki I izreka:**

3. Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v upravnem sporu uporablja, kolikor ZUS-1 ne določa drugače, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben.

4. Sodišče je z vpogledom v sodni/poslovni register pri AJEPS ugotovilo, da je bila tožeča stranka, ki je pravna oseba, na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka Okrožnega sodišča v Celju, št. St .../2019 z dne 27. 7. 2020, dne 18. 8. 2020 izbrisana iz sodnega registra. To pomeni, da je tožeča stranka z dnem izbrisa iz sodnega registra, to pa je bilo po vložitvi tožbe, prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP).

5. V petem odstavku 81. člena ZPP je določeno, da sodišče v primeru, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže. Tožeča stranka je po vložitvi tožbe prenehala obstajati. Ker je prenehala zaradi končanja stečajnega postopka, nima pravnega naslednika. To pomeni, da se v obravnavanem primeru pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP), zato je sodišče tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP in ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

6. Sodišče še ugotavlja, da je tožečo stranko ob vložitvi tožbe zastopal pooblaščenec, to je odvetniška družba, zato je z dnem 31. 12. 2019, ko je bil na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju, št. St .../2019 z dne 31. 12. 2019, vpisan začetek stečajnega postopka, prenehalo pooblastilo odvetniški družbi, ki ji ga je tožeča stranka dala pred nastankom pravnih posledic stečajnega postopka. Po določbi drugega odstavka 101. člena ZPP namreč pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik, preneha, ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.

7. Predmetni sklep je izdan na podlagi tretjega odstavka 36. člena ZUS-1, po katerem izda sklep v tovrstnih primerih predsednik senata, sodnik poročevalec pa ima v postopku pred sejo senata enaka pooblastila, kot jih ima predsednik senata (peti odstavek 59. člena ZUS-1).

**K točki II izreka:**

8. Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.