12. 9. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Kristiana Hrena, Ljubljana, na seji 12. septembra 2019

sklenilo:

1.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki pobudnika, se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. ZSV 964/2014 z dne 23. 11. 2015 v zvezi s plačilnim nalogom Policijske postaje Ljubljana Vič št. 0000108551288 z dne 22. 3. 2014 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 8. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo, s katero izpodbija sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, s katero je sodišče delno ugodilo pritožnikovi zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Policijske postaje Ljubljana Vič. Zatrjuje kršitev pravic iz 14., 22., 28. in 29. člena Ustave ter predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe.

2.Vlada tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku navedene določbe Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1). Navaja sicer, da izpodbija 8. člen ZJRM-1, vendar je iz vsebine pobude razvidno, da izpodbija prvi odstavek tega člena. Zatrjuje neskladje navedene določbe z 2. členom Ustave. Navedena določba naj bi prerasla v običajno pravo in naj ne bi določala nobenega drugega znaka kaznivosti kot subjektivno dojemanje posameznega občana. Pobudnik predlaga tudi prikritje svoje identitete. Navaja, da za prekinitev inkasantske logike delovanja policije in protiustavno pokrivanje iste inkasantske logike s strani rednih sodišč, identiteta predlagatelja ni bistvena.

3.Po drugem odstavku 38.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Pobudnik ni utemeljil razlogov, ki bi terjali prikritje njegove identitete. Zato je Ustavno sodišče njegov predlog zavrnilo (1. točka izreka).

4.Po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS lahko Ustavno sodišče le izjemoma v posebno utemeljenih primerih odloča o ustavni pritožbi, s katero se izpodbijajo posamični akti, izdani v zadevah prekrškov (četrta alineja drugega odstavka 55.a člena ZUstS), če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. Kadar pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona, je njegov pravni interes odvisen od izpolnjenosti pogojev za obravnavo ustavne pritožbe. Vložitev pobude sama po sebi še ne utemeljuje, da gre za pomembno ustavnopravno vprašanje. Samo če so izpolnjeni pogoji za izjemno obravnavo ustavne pritožbe, bi odločitev o ustavnosti zakona, ki je neposredno povezana z zatrjevanimi kršitvami človekovih pravic v ustavni pritožbi, lahko vplivala na pobudnikov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS).

5.Navedeni pogoji iz tretjega odstavka 55.a člena in drugega odstavka 24. člena ZUstS niso izpolnjeni, torej niso podane procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe in pobude. Zato ju je Ustavno sodišče zavrglo (2. in 3. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 38.a člena, tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednica dr. Etelka Korpič – Horvat ter sodnice in sodnika dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Matej Accetto je bil pri odločanju v zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Etelka Korpič – Horvat

Podpredsednica