Jedro

Takšnega postopanja obdolženega S.H., ki gre v smeri obrambe, torej silobrana, pa sodišče prve stopnje v napadenem sklepu ni ocenilo, kot to utemeljeno opozarja pritožba zagovornikov.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obdolženega S.H. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z napadenim delom sklepa je sodišče prve stopnje obdolženemu S.H. po členu 68 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izreklo sodni opomin za storitev kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1 ter mu po prvem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in sodno takso.

2. Zoper takšen sklep sta se pritožila zagovornika obdolženega zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlagata, da napadeni sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim sodnikom.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornika v pritožbi uveljavljata bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, ko sodišču prve stopnje očitata, da so razlogi napadenega sklepa v nasprotju z ugotovitvami izvedenca M.V., ko je sodišče v nasprotju z njegovim mnenjem zapisalo, da je dobil F.F. udarec v predel zob, saj je izvedenec, zaslišan na glavni obravnavi, dejal, da je v bistvu dovolj že blažji kontakt za krvavitev ob sekalcih F.F., še posebej, če gre za bolezensko spremenjeno obzobno tkivo. Uveljavljana kršitev je po oceni pritožbenega sodišča podana, saj je dejansko izvedenec na glavni obravnavi povedal slednje, česar pa sodišče prve stopnje v napadenem sklepu ne omenja, oziroma tega mnenja izvedenca ni ocenilo, ampak je v razloge napadenega sklepa povzelo zgolj ugotovitve dr. V. iz izvedenskega mnenja dne 6. 10. 2015. Ker napadeni sklep nima ustreznih razlogov o ugotovitvah izvedenca dr. M.V., oziroma navaja zgolj njegove ugotovitve v pisnem mnenju, ne pa tudi izvedenčeva navajanja na glavni obravnavi, gre pa za odločilna dejstva, je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP, kot to utemeljeno uveljavljata zagovornika.

5. Razen tega je sodišče prve stopnje prezrlo zagovor obdolženega S.H., iz katerega izhaja, da se je pred obdolženim F. F. branil, saj je vse kar je storil bilo to, da je slednjega, ko ga je ta napadel stisnil v objem, da ga ni mogel več udarjati s kolom in ga položil na tla, kar je storil dvakrat, ker F. z napadom ni odnehal. Takšnega postopanja obdolženega S.H., ki gre v smeri obrambe, torej silobrana, pa sodišče prve stopnje v napadenem sklepu ni ocenilo, kot to utemeljeno opozarja pritožba zagovornikov. Zaradi te pomanjkljivosti v razlogih napadenega sklepa je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, saj napadeni sklep nima razlogov o odločilnem dejstvu in sicer obrambi obdolženega oziroma silobranu, s čimer je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP.

6. Uveljavljana kršitev ima vselej za posledico razveljavitev prvostopne odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti kršitev, tako, da bo ocenilo zagovor obdolženega S.H. v smeri silobrana ter navedlo ustrezne razloge o ugotovitvah izvedenca dr. M.V. oziroma ga na glavni obravnavi ponovno zaslišati, da se določno izjasni o nastanku mehanizma poškodbe, ki naj bi jo utrpel F.F. ter o zadevi ponovno odločiti. Glede na ugotovljeno kršitev se pritožbeno sodišče s pritožbenimi navedbami, ki gredo v smeri zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo ukvarjati, sodišče prve stopnje pa jih bo moralo pri ponovnem sojenju skrbno pretehtati.

7. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadenega sklepa ni ugotovilo drugih kršitev iz člena 383/I ZKP je o pritožbi zagovornikov obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, s tem, da ni sledilo predlogu za ponovno sojenje pred drugim sodnikom, za kar sta se v pritožbi zavzemala zagovornika.