Jedro

Zavezovalni pravni posel, dogovor o nastanku solastninske pravice oz. dogovor o nastanku lastninske pravice z darilno pogodbo, ni izviren način pridobitve lastninske pravice. Zavezovalni pravni posel predstavlja le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, lastninska pravica pa se na podlagi pravnega posla, skladno z določbo 49. člena SPZ pridobi le z vpisom v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za zaznambo spora pri nepremičnini z oznako 1.E v vlož. št. 855/1, k.o. S. Proti sklepu se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tako spremeni, da zaznambo spora dovoli. Navaja, da je prvo sodišče svojo odločitev oprlo le na prvi del tožbenega zahtevka, ki ga tožnik uveljavlja s tožbo na Okrožnem sodišču v Ljubljani. S tožbo tožnik zahteva poleg ugotovitve solastninske pravice, ki naj bi nastala z dogovorom med predlagateljem kot graditeljem in toženo stranko kot lastnikom, podrejeno tudi priznanje lastninske pravice zaradi sklenjenega dogovora med predlagateljem in toženo stranko o ugotovitvi nastanka lastninske pravice v korist predlagatelja na nepremičnini z realizacijo sklenjene darilne pogodbe. Predlagatelj je na podlagi sklenjenega zavezovalnega posla s toženko pridobil solastninsko pravico na izviren način, na podlagi sklenjenega dogovora, da nastane na nepremičnini solastnina na podlagi sklenjenega pravnega posla oz. podrejeno na podlagi darilne pogodbe, kar je tožnik v celoti izpolnil in ima za tovrstno upravičenje glede solastninskega deleža, ki predstavlja pravico, ki mu jo tožena stranka krati. Predlagatelj v tožbi uveljavlja nastanek lastninske pravice na podlagi pravnega posla, kar je po mnenju pritožbe po določbi 2. alinee 1. točke 1. odstavka 79. člena ZZK-1 drug izviren način pridobitve lastninske pravice, kot naj bi to določal 39. in 49. člen SPZ. Poleg tega je po mnenju pritožnika tožba, na podlagi katere zahteva zaznambo spora, po vsebini tudi izbrisna tožba.

Pritožba ni utemeljena.

Zavezovalni pravni posel, dogovor o nastanku solastninske pravice oz. dogovor o nastanku lastninske pravice z darilno pogodbo, ni izviren način pridobitve lastninske pravice kot to zmotno meni pritožitelj. Zavezovalni pravni posel predstavlja le pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, lastninska pravica pa se na podlagi pravnega posla skladno z določbo 49. člena Stvarnopravnega zakonika pridobi le z vpisom v zemljiško knjigo. V skladu z določbo 48. člena Stvarnopravnega zakonika se s samo gradnjo na tujem svetu oz. s povečanjem vrednosti nepremičnine ne pridobi lastninske pravice. Lahko pa nastane v tem primeru na nepremičnini solastnina, vendar le na podlagi dogovora med lastnikom in graditeljem. Vendar pa obstoj takšnega dogovora ne pomeni izvirnega načina pridobitve lastninske pravice, temveč predstavlja dogovor le pravni naslov, na podlagi katerega lahko graditelj terja izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo. Stališče prvostopnega sodišča, da v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogojih iz 1. alinee 1. točke 1. odstavka 79. člena, na podlagi katerih je mogoče dovoliti zaznambo spora, je torej pravilno. K temu je še dodati, da je predlagatelj predlagal zaznambo spora z vlogo z dne 13.11.2009, tožbo na ugotovitev solastninske pravice in izstavitev zemljiškoknjižne listine pa je vložil šele 1.2.2010. Zaznambo spora pa je mogoče, glede na prej citirano določbo Zakona o zemljiški knjigi dovoliti le na podlagi določenih listin, to pa je tožbe oz. predloga, vloženega proti imetniku knjižene lastninske pravice, s katero tožnik oz. predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da se ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Zemljiškoknjižni postopek se na podlagi 1. odstavka 133. člena Zakona o zemljiški knjigi začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog. Glede na učinkovanje vpisa v zemljiški knjigi, ta učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen Zakona o zemljiški knjigi), morajo biti pogoji za vpis izpolnjeni ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga. Pogoji za zaznambo spora v konkretni zadevi ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga dne 13.11.2009 niso bili izpolnjeni, saj takrat še ni bila vložena tožba, na podlagi katere predlagatelj predlaga zaznambo spora. Tudi iz tega razloga je sodišče prve stopnje predlagateljev predlog za zaznambo spora utemeljeno zavrnilo.

Glede na vse spredaj navedeno je torej pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, hkrati pa v skladu z določbo 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.