Jedro

Nasprotna izvršba ni mogoča, če je dolžnik svojo obveznost prostovoljno izvršil med izvršilnim postopkom, pa čeprav zaradi tega postopka, tako da je plačal več kot je bil dolžan plačati po izračunu obveznosti (glavnice, obresti in stroškov) iz izvršilnega naslova. V takem primeru gre namreč za primer neupravičene pridobitve, ki ga zakon ne predpisuje kot razlog za nasprotno izvršbo. Dolžnik zato lahko svoj zahtevek uveljavlja le s tožbo zaradi neupravičene pridobitve.

Izrek

1. Pritožba dolžnice proti sklepu o zavrženju predloga za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 3.2.1994 se kot neutemeljena zavrne.

2. Pritožbi upnice proti sklepu o predlogu za nasprotno izvršbo z dne 18.11.1993 se ugodi in se sklep pod 1. točko izreka spremeni tako, da se glasi: "Predlog za nasprotno izvršbo za plačilo glavnice 225.236,46 SIT in stroškov 42.300,00 SIT se zavrne.

Dolžnica L. Š. je dolžna povrniti upnici B. M. stroške postopka na prvi stopnji za nasprotno izvršbo v znesku 9.100,00 SIT, v roku 15 dni." 3. Dolžnica L. Š. je dolžna povrniti upnici B. M. pritožbene stroške v znesku 10.100,00 SIT, v roku 15 dni ter sama trpeti stroške svoje pritožbe in stroške svojega odgovora na pritožbo upnice.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je potem, ko je bila ustavljena izvršba zaradi izterjave terjatve upnice B. M., na predlog dolžnice L. Š., da se dovoli nasprotna izvršba s sklepom z dne 18.11.1993 odločilo, da se predlogu za nasprotno izvršbo delno ugodi in da je upnica dolžna dolžnici vrniti znesek 225.236,46 SIT, ki ga je le-ta v izvršbi preveč plačala ter ji povrniti stroške nasprotne izvršbe v znesku 42.300,00 SIT. Kar je dolžnica zahtevala več, to je dovolitev nasprotne izvršbe še za plačilo zamudnih obresti od glavnice 225.236,46 SIT, je zavrnilo. S sklepom z dne 3.2.1994 pa je zavrglo kot prepozen predlog dolžnice za izdajo dopolnilnega sklepa o zamudnih obrestih od stroškov.

Proti prvemu sklepu (z dne 18.11.1993) se pritožuje upnica B. M. Navaja, da je z dolžnico sklenila sodno poravnavo, ki si jo očitno vsak po svoje razlaga. V tej poravnavi ni bilo govora o obračunu obresti in računalniškem programu PRIO, ki naj bi bil podlaga za izračun obresti. Ker si je poravnavo drugače razlagala in je prikrajšana za več kot 6.000 DEM je vložila tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Mnenja je, da bi bilo treba v tem izvršilnem postopku angažirati izvedenca finančne stroke, saj je očitno, da sodnik nima potrebnega finančnega znanja, da bi pravilno razsodil. V odgovoru na to pritožbo dolžnica navaja, da je odločitev sodišča pravilna in da o tem kakšne obresti se obračunajo kot sodne zamudne obresti ne more odločati noben izvedenec finančne stroke, ker je to stvar uporabe materialnega prava.

Proti drugemu sklepu (z dne 3.2.1994) se pritožuje dolžnica, ki navaja, da je vložila predlog za izdajo popravnega sklepa, ker je bila prepričana, da gre za napako v prepisu sklepa in da je izpadel zapis ..." SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila".... Če bi bilo v sklepu za zneskom 42.300,00 napisano tudi "SIT", bi ji bilo razumljivo, da ne gre za očitno napako, pač pa za zavrnitev obresti od stroškov.

Pritožba upnice je utemeljena.

Nasprotna izvršba je pravno sredstvo proti nezakonitim posledicam izvršbe, zato mora biti hitra in učinkovita, razlogi zanjo pa so v zakonu taksativno našteti v prvem odstavku 59. člena Zakona o izvršilnem postopku - v nadaljevanju ZIP. Po mnenju pritožbenega sodišča med te razloge ni mogoče uvrstiti obravnavanega primera, ko je dolžnica med izvršilnim postopkom, čeprav zaradi tega postopka (rubež premičnih stvari), prostovoljno plačala več, kot je bila dolžna po izračunu obveznosti (glavnice, obresti in stroškov) iz izvršilnega naslova. Pod točko 2. citiranega člena je sicer navedeno plačilo upnikove terjatve kot razlog za izvršbo, vendar gre v citiranem določilu za primer dvojne izpolnitve iste obveznosti in sicer enkrat z opravo izvršbe, drugič pa prostovoljno. V primeru kot je obravnavani zato po mnenju pritožbenega sodišča niso izpolnjeni razlogi za nasprotno izvršbo iz prvega odstavka 59. člena ZIP. Ker gre za drugačen primer neupravičene pridobitve ima dolžnica na razpolago le tožbo zaradi neupravičene pridobitve po drugem odstavku 210. členu Zakona o obligacijskih razmerjih - v nadaljevanju ZOR.

Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi 59. člena ZIP moralo predlog za nasprotno izvršbo v celoti in ne le delno zavrniti.

Pritožbeno sodišče je po ugotovitvi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravne določbe v procesnem zakonu, pritožbi upnice ugodilo in izpodbijani del (točko 1.) izreka sklepa z dne 18.11.1993 v tem smislu spremenilo (3. točka 380 člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

Pritožba dolžnice ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je vloga dolžnice za popravo sklepa z dne 18.11.1993 po svoji vsebini dejansko predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, ker ni odločilo o delu njenega predloga (o zamudnih obrestih od izvršilnih stroškov), ne pa predlog za izdajo popravnega sklepa. Pravilnost te ugotovitve ne more omajati pritožbena trditev, da je v sklepu z dne 18.11.1993 za zneskom izvršilnih stroškov izpadla besedica "SIT". Ta besedica je dejansko izpadla in lahko sodišče to očitno napako kadarkoli popravi (tudi po izdaji tega sklepa), ni pa mogoče zaradi tega vloge dolžnice, ki predvsem poudarja izpad odločitve o zamudnih obresti, šteti za predlog za izdajo popravnega sklepa. Sodišče prve stopnje je zato vlogo dolžnice pravilno obravnavalo in nato tudi pravilno zaključilo, da je prepozna, ker je bila vložena po izteku roka 15 dni, ki je predpisan za vložitev predloga za dopolnitev sklepa ( prvi odstavek 339. člena in 347. člen ZPP v zvezi s 14. členom ZIP). Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna (drugi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP) je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380 člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

Posledica delne spremembe odločitve sodišča prve stopnje v sklepu z dne 18.11.1993 je tudi odločitev o stroških postopka v zvezi z predlogom za nasprotno izvršbo na prvi in drugi stopnji. Dolžnica je v skladu z določilom 6. odstavka 32. člena ZIP dolžna povrniti upnici izvršilne stroške, nastale zaradi vložitve predloga za nasprotno izvršbo, glede na uspeh v pritožbenem postopku pa tudi izvršilne stroške. Stroški upnice na prvi stopnji v zvezi z predlogom za nasprotno izvršbo znašajo 9.100,00 SIT, stroški upnice v pritožbenem postopku pa 10.100,00 SIT. Stroške upnice je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z veljavno tarifo o odvetniških storitvah in taksno tarifo in po vrednosti točke v času odločanja.

Dolžnica v pritožbenem postopku ni uspela zato mora sama trpeti stroške svoje pritožbe proti sklepu o zavrženju predloga za izdajo dopolnilnega sklepa in stroške za odgovor na pritožbo upnice, ki tudi ni bil potreben (prvi odst. 155. člena ZPP v zvezi s 14. členem ZIP).

Določbe ZIP in ZPP, ki sta predpisa bivše SFRJ je pritožbeno sodišče uporabilo v tem sklepu na podlagi določila prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur.l. RS št. 1/91-I).