Jedro

Odločanje o tem, ali se obsojencu omogoči dopisovanje z drugimi osebami (ki niso ožji družinski člani) poteka po določbah ZUP-a, kar po določbi drugega odstavka 2. člena ZUP pomeni, da gre za upravno zadevo, o kateri se odloči z upravnim aktom. Zoper te odločitve pa je, potem ko so izčrpana redna pravna sredstva v upravnem postopku, dovoljena tožba v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1. Zoper odločitev, izdano po prvem odstavku 71. člena ZIKS-1, tako ni mogoča tožba v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor (v nadaljevanju ZPKZ Maribor) št. 720-422/2017/1104 z dne 7. 4. 2020 ter zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilec želel dodelitev BPP v pravni zadevi v zvezi z odločbo ZPKZ Maribor, opr. št. 720-422/2017/1104 z dne 7. 4. 2020 o zavrnitvi prošnje prosilca glede omogočitve dopisovanja s A.A., kar mu ni bilo omogočeno, zaradi česar je Organ za BPP štel, da prosilec vlaga prošnjo za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo ZPKZ Maribor z dne 7. 4. 2020. 3. Iz obrazložitve odločbe tudi izhaja, da dodelitev BPP v postopku kot ga zahteva prosilec po določbah ZBPP ni mogoča, saj je temeljni namen BPP, da se socialno šibkemu prosilcu omogoči uresničevanje pravice do sodnega varstva, pri čemer pa v obravnavanem postopku ne gre za uresničevanje pravice do sodnega varstva, saj iz spisa izpodbijane odločbe izhaja, da je zoper sklep direktorja ZPKZ Maribor dovoljena pritožba na generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Do brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP je prosilec lahko upravičen, ko mu je v upravnem postopku izdan dokončni posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu kot sodnem postopku, oziroma če so podani pogoji, ki jih za sprožitev upravnega spora zaradi molka organa določa 28. člen ZUS-1, ob upoštevanju, da prosilec izpolnjuje vse pogoje za dodelitev le-te.

4. Ker je organ za BPP ugotovil, da se ob vložitvi prošnje še niso iztekli roki za vložitev pritožbe zoper izpodbijano odločbo, saj je prosilce izpodbijano odločbo prejel najkasneje 8. 4. 2020, prošnjo za BPP pa vložil 14. 4. 2020 je imel ob podaji vloge za dodelitev BPP prosilec še vedno možnost vložiti pritožbo, zaradi česar je organ za BPP ugotovil, da prosilec ni upravičen do dodelitve BPP.

5. Tožnik je vložil tožbo po vseh točkah iz prvega odstavka 27. člena ZUS-1 in dodaja, da mu je bila kršena pravica do sodnega varstva ter zahteva, da se mu izplača 5.000,00 EUR.

6. V tožbi navaja, da je toženka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje ter nepravilno uporabila materialno pravo ter pritrjuje, da se še niso iztekli roki za vložitev pritožbe zoper odločbo ZPKZ Maribor vendar, da navedeno ni utemeljen razlog, da kot tožnik ne bi mogel vložiti tožbe zoper odločbo ZPKZ Maribor na podlagi 4. člena ZUS-1, saj meni, da gre za posamični upravni akt, zoper katerega je na podlagi 4. člena ZUS-1 upravni spor kot edino sodno varstvo zoper odločbo ZPKZ Maribor mogoč.

7. Iz obrazložitve tožbe tudi izhaja, da tožnik meni, da je njegovo dopisovanje s A.A. temeljna svoboščina in človekova pravica, zaradi česar gre za poseg v človekove pravice, kar mu zagotavljata 21. člen Ustave ter 39. člen Ustave RS, saj je dopisovalec A.A. zelo dober poznavalec zaporskih razmer in tožniku nudi pomoč pri upravnih zadevah, pravnih sredstvih in v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva. Zaradi navedenega meni, da bi mu bilo potrebno dovoliti dopisovanje s A.A. in je iz navedenega tudi utemeljeno zaprosil za BPP v zvezi s posamičnim upravnim aktom, zoper katerega lahko vloži tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1. 8. Tožnik v nadaljevanju tožbe pritrjuje, da je hkrati dovoljena tudi pritožba na generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, vendar pa navedeno po njegovem mnenju ne izključuje vložitve tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1, zaradi česar meni, da ni potrebno čakati na izdajo dokončnega upravnega akta in tako sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in tožniku dodeli BPP, saj mu je toženka kršila pravico do sodnega varstva, zaradi česar zahteva tudi plačilo odškodnine in predlaga, da sodišče tožbi v celoti ugodi.

9. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis

10. Tožba ni utemeljena.

11. Tožnik je v predmetni zadevi vložil tožbo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči, ki jo ZBPP ureja v 36. členu po katerem, kolikor mu, zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo ali vložitev prošnje, prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, pristojni Organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč).

12. Tožnik je v postopku odločanja o BPP želel dodelitev BPP za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1, in sicer zoper odločbo izdano na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1). Ta določa, da je treba obsojencu omogočiti neomejeno dopisovanje z ožjimi družinskimi člani. Z drugim osebami si lahko obsojenec dopisuje, če je to v skladu z njegovim osebnim načrtom, zaradi česar o navedenem odloča direktor zavoda na podlagi vložene obsojenčeve prošnje.

13. Prvi odstavek 8. člena ZIKS-1 določa, da se odločbe izdane med drugim po prvem odstavku 71. člena ZIKS-1 izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Torej po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). O pritožbah zoper tovrstne odločbe, ki jih izda na prvi stopnji direktor zavoda, odloča na drugi stopnji generalni direktor (drugi odstavek 8. člena ZIKS-1).

14. Odločanje o tem, ali se obsojencu omogoči dopisovanje z drugimi osebami (ki niso ožji družinski člani) torej poteka po določbah ZUP-a, kar po določbi drugega odstavka 2. člena ZUP pomeni, da gre za upravno zadevo, o kateri se odloči z upravnim aktom.1 Zoper te odločitve pa je, potem ko so izčrpana redna pravna sredstva v upravnem postopku, dovoljena tožba v upravnem sporu po 2. členu ZUS-1.2

15. Po obrazloženem, torej zoper odločitev izdano po prvem odstavku 71. člena ZIKS-1 ni mogoča tožba v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1. S slednjim je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu o zakonitosti tistih posamičnih aktov, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. To je oblika sodnega varstva v primerih, kjer zakonodajalec ni predvidel sodnega varstva v drugih postopkih pred rednimi ali specializiranimi sodišči. Gre za tako imenovan subsidiarni upravni spor, ta pa ni mogoč (ker tudi ni potreben), kadar je tožniku zagotovljeno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1. Za dopustnost slednjega pa je pogoj, da stranka vloži pritožbo v upravnem postopku, kadar je ta mogoča (prvi odstavek 6. člena ZUS-1).

16. V predmetni zadevi ni sporno, da tožnik pritožbe zoper odločbo, izdano po prvem odstavku 71. člena ZIKS-1, ni vložil. 17. Tožnik v tožbi vloženi v tem upravnem sporu vztraja pri tem, da želi brezplačno pravno pomoč za vložitev tožbe po 4. členu ZUS-1, po zgoraj obrazloženem pa se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo Organa za BPP tožene stranke, da v predmetni zadevi takšna tožba ni mogoča in je bila zaprošena dodelitev za BPP utemeljeno zavrnjena. Tako je pritrditi Organu za BPP, da v obravnavanem primeru še ne gre za uresničevanje pravice do sodnega varstva v smislu določil ZBPP. Glede na navedeno je napačno tudi tožbeno stališče, da je tožniku kršena pravica do sodnega varstva, saj je ta za predmetno zadevo tožniku zagotovljena po 2. členu ZUS-1. 18. Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 19. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je v obravnavani zadevi šlo za presojo pravilne uporabe materialnega prava in za odločitev relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

1 Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo, oziroma če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (drugi odstavek 2. člena ZUP). 2 V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1).