Jedro

Tožena stranka se je zaradi racionalizacije poslovanja odločila za zmanjšanje zaposlenih, med drugim tudi na delovnem mestu „vzdrževalec V“, ki ga je zasedal tožnik. Delo tožnika je delno prenesla na zunanje izvajalce, delno pa je delo razporedila med ostale zaposlene, kar pomeni poslovno odločitev delodajalca in predstavlja utemeljen razlog za ukinitev delovnega mesta tožnika ter za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da se ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 7. 2008 nezakonita in se sklepa o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga št. …. z dne 8. 7. 2011 in sklep št. ... z dne 24. 8. 2011/6 odpravita (I. točka izreka sodbe); da se ugotovi, da ima tožnik pri toženi stranki sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in mu delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 17. 1. 2012, temveč še traja (II. točka izreka sodbe); da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo v delovno razmerje za nedoločen čas na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi z dne 29. 7. 2008 (III. točka izreka sodbe) ter da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati bruto plače, odvesti vse pripadajoče davke in prispevke ter mu izplačati neto plače, od prenehanja delovnega razmerja do ponovne reintegracije v delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vse v 15-ih dneh pod izvršbo (IV. točka izreka sodbe). Sodišče je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (V. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in sicer zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter procesnih kršitev in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter stroške postopka naloži v plačilo toženi stranki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi obstajal utemeljen razlog in da je odpoved zakonita. Tožena stranka je v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 3. 2011 ravnala pristransko in diskriminatorno ter je tožniku pogodbo odpovedala izključno iz razloga, ker je tožnik v dolgoletnih sodnih postopkih, ki jih je vodil zoper toženo stranko, uspel. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila reorganizacije občinske uprave in ukinitev delovnega mesta „vzdrževalec V“, temveč dolgoletni spori med pravdnima strankama (sodba upravnega sodišča). Tožena stranka je v spis vložila Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 18. 5. 2011, skupaj s katalogom delovnih mest prav tako z dne 18. 5. 2011 ter sodišče v obrazložitvi sodbe napačno zaključuje, da je bil akt sprejet 23. 5. 2011 ter objavljen na spletnem portalu. Tožena stranka ni dokazala, da je bil akt sprejet dne 23. 5. 2011 in objavljen na spletnem portalu. Da akt ni bil sprejet in objavljen, tožnik sklepa iz okoliščine, da o sami spremembi ni bil obveščen reprezentativni sindikat pri toženi stranki. Tožnik je prepričan, da je sklicevanje tožene stranke na reorganizacijo delovnih mest in ukinitev delovnega mesta „vzdrževalec V“ zgolj formalni razlog, da se mu na ta način odpove pogodba o zaposlitvi. Tožena stranka ni dokazala, da bi se potreba po delu tožnika zmanjšala v mesecu maju 2011, kar bi bil posledično zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Po mnenju tožnika pa je sodišče nekritično sledilo navedbam tožene stranke, zlasti izpovedi župana A.A., katerega izpoved pa ni podkrepljena z listinskimi dokazi.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožnika v pritožbi in je navajala, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo na podlagi ocene vseh listinskih dokazov in zaslišanja strank ter prič, da tožena stranka ni kršila postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnih razlogov. Tožena stranka je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka, kot tudi tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, med katerimi ni očitanih nasprotij in je ustrezno obrazložena, zato pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila pravdnega postopka, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je na podlagi dokaznega postopka, v okviru katerega je izvedlo vse odločilne dokaze in ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva, pravilno zaključilo, da je tožbeni zahtevek tožnika neutemeljen in ga v celoti zavrnilo. Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da je za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga obstajal resen in utemeljen razlog. Tožniku je bila s sklepom št. ... z dne 8. 7. 2011 odpovedana pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu „vzdrževalec V“ iz poslovnega razloga. Zoper naveden sklep je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, s sklepom z dne 24. 8. 2011 zavrnila (razen v 2. točki je spremenila sklep tako, da je odpovedni rok začel teči naslednji dan po dokončnosti sklepa).

Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene vseh listinskih dokazov, izpovedi tožnika in župana tožene stranke A.A. ter priče B.B. zaključilo, da tožena stranka ni kršila postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnih razlogov in da je dejansko obstajal poslovni razlog, kot ga opredeljuje 156. člen Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji). Župan tožene stranke A.A. je izpovedal, da so v letu 2010 in v letu 2011 skupaj ukinili štiri delovna mesta, med njimi tudi delovno mesto „vzdrževalec V“, ki je bilo ukinjeno z Aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z dne 18. 5. 2011. Neutemeljena je pritožbena trditev tožnika, da tožena stranka ni dokazala, da je sprejela navedeni akt dne 18. 5. 2011 ter ga objavila na spletnem portalu dne 23. 5. 2011 in da je zato odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Tožena stranka se je odločila za racionalizacijo poslovanja tako, da je ukinila delovno mesto „vzdrževalec V“ glede na to, da tožnik delo voznika ni opravljal, saj se je vsak zaposleni vozil sam, da je tožena stranka za vzdrževanje treh vozil imela sklenjeno pogodbo z avtomehanikom, ki je na vozilih opravljal servis ter za čiščenje vozil angažiralo zunanje izvajalce ter je sklenilo z zunanjimi izvajalci tudi pogodbo za odvažanje in prevzemanje pošte pri toženi stranki. Tožena stranka je tudi ostala opravila, ki jih je opravljal tožnik, prenesla na zunanje izvajalce in sicer vzdrževanje in popravljanje kotlovnice, izvajanje manjših popravil ter urejanja okolice ter vzdrževanja zgradbe. Navedeno je tožena stranka zapisala v „Reorganizaciji občinske uprave Občine ….“ (priloga B22).

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka predložila Akt o notranji organizaciji s katalogom delovnih mest z dne 31. 7. 2008 (priloga B39 in B40) in Akt o notranji organizaciji z dne 18. 5. 2011 s katalogom delovnih mest (priloga B41 in B42) z dokazilom o objavi sistemizacije na internem portalu tožene stranke (priloga B43), zato je neutemeljena pritožbena trditev tožnika, da tožena stranka ni dokazala, da je Akt o notranji organizaciji tudi objavila na spletnem portalu dne 23. 5. 2011. Na podlagi tretjega odstavka 156. člena ZJU je podlaga za ugotovitev razloga za prenehanje delovnega razmerja oziroma premestitev iz poslovnega razloga sprememba akta oziroma aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da izvedeni dokazi potrjujejo, da je tožena stranka ukinila delovno mesto „vzdrževalec V“ zaradi racionalizacije dela občine in javno finančnih razlogov, s ciljem zagotoviti racionalizacijo dela in zagotovitve učinkovitejšega izvajanja dela in hkrati smotrnejšo porabo proračunskih sredstev. To pa je utemeljen razlog, na podlagi katerega javnemu uslužbencu, po tretjem odstavku 156. člena ZJU, lahko preneha delovno razmerje.

Sodišče prve stopnje je pravilno, na podlagi izpovedi župana A.A. ter sklenjenih pogodb z zunanjimi izvajalci (stanovanjskim podjetjem ..., z avtomehanikom C.C. s.p. In ...) zaključilo, da je tožena stranka delo tožnika delno prenesla na zunanje izvajalce, delno pa je delo razporedila med ostale zaposlene, kar pomeni poslovno odločitev delodajalca in predstavlja utemeljen razlog za ukinitev delovnega mesta tožnika ter posledično odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je tudi neutemeljena pritožbena trditev tožnika, da je tožena stranka v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 3. 2011 ravnala pristransko in diskriminatorno in je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi izključno iz razloga, ker je tožnik v dolgoletnih sodnih postopkih, ki jih je vodil zoper toženo stranko tudi uspel. Iz izvedenih dokazov je namreč razvidno, da se je tožena stranka, zaradi racionalizacije poslovanja, odločila za zmanjšanje števila zaposlenih, med drugim tudi na delovnem mestu „vzdrževalec V“.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Po določbi prvega odstavka 360. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodbe presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega namena, zato se do ostalih pritožbenih navedb sodišče ni opredeljevalo.