Jedro

Če sodišče ugotovi razloge za prekinitev pravdnega postopka, postopek prekine.

Izrek

I. Pritožbi drugotožene stranke zoper sklep z dne 17. 4. 2014 se ugodi in se izrek sklepa spremeni tako da se glasi: “Pravdni postopek se prekine z dnem 29. 3. 2014.”

II. Pritožbi zoper sklep z dne 11. 6. 2015 se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v celoti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Pritožbi zoper sklep z dne 7. 10. 2015 se ugodi in se sklep v izpodbijanih delih, to je v točki I in II razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

IV. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. P 364/2013 z dnem 17. 4. 2014 je sodišče prve stopnje odločilo, da se pravdni postopek zoper prvotoženo stranko, to je pokojnega A. P. prekine z dnem 29. 3. 2014. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je po izdaji sodbe sodišča prve stopnje ta toženec dne 29. 3. 2014 umrl. Upoštevajoč določbo 205. člena ZPP, se postopek prekine v primeru smrti stranke, ki nima pooblaščenca, in je zato sodišče predmetni pravdi postopek zoper prvotoženca prekinilo z dnem 29. 3. 2014, ko je prvtoženec umrl, pa v pravdi ni imel pooblaščenca, ampak le zakonitega zastopnika. Pravica do zakonitega zastopanja namreč s smrtjo stranke preneha.

2. S sklepom opr. št. P 364/2013 z dne 11. junija 2015 je sodišče prve stopnje sklenilo, da vabi dediče prvotožene stranke, da prevzamejo postopek na strani prvotožene stranke.(1) Sodišče prve stopnje je iz pribavljenega zapuščinskega spisa D 176/2014 Okrajnega sodišča v Velenju ugotovilo, da so zakoniti dediči po pokojnem prvotožencu M. P., V. P., I. P., A. P., E. P., M. P., R. P., T. R., A. O., L. P. (S., ...), K. P., A. P., A. P., I. P., J. P., S. P. in L. P. (O., L.). Po smrti stranke namreč pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Dediči vstopijo v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja in tako v trenutku smrti pravdne stranke postanejo pravdna stranka dediči. Dedič prevzame pravdo v stanju, v kakršnem je, ko vstopi vanjo. Postopek, v katerem je bila pod isto opravilno številko izdana prvostopna sodba z dne 18. 9. 2014, se bo nadaljeval s predložitvijo pritožbe drugotožene stranke zoper citirano sodbo pritožbenemu sodišču. 3. S sklepom opr. št. P 364/2013 z dne 7. 10. 2015 pa je sodišče prve stopnje ugovor drugotožene stranke zoper sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 364/2013 z dne 10. 7. 2015, vložen dne 21. 8. 2015 zavrnilo. Ob obravnavi ugovora drugotožene stranke je prvostopno sodišče ponovno presojalo pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje tožničine nedenarne terjatve. Ugotovilo je, da je tožeča stranka z zadostno mero izkazala obstoj terjatve in sicer do stopnje, ki zadošča za izdajo začasne odredbe. Nato pa je ugotovilo še drug pogoj in sicer nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj ima drugotoženka nepremičnino namen prodati. Sklep o začasni odredbi je tako utemeljen in je moralo sodišče v skladu s tretjim odstavkom 58. člena v zvezi z 239. členom ZIZ, ugovor zavrniti in sklep o začasni odredbi z dne 10. 7. 2015 obdržati v veljavi.

4. Zoper sklep z dne 17. 4. 2014 podaja pritožbo drugotožena stranka. Mnenja je, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 205. člena ZPP, saj bi moralo v celoti prekiniti pravdni postopek in ne samo zoper pokojnega A. P. 5. Zoper sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka, katerega je sodišče prve stopnje sprejelo dne 11. 6. 2015 podaja pritožbo drugotožena stranka. Mnenja je, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo kdo so dediči po pokojnem A. P., saj iz sklepa Okrajnega sodišča v Velenju opr. št. D 176/2014 z dne 24. 10. 2014 izhaja, da je oporočna dedinja drugotožena stranka, zato ostali dediči ne pridejo v poštev kot pravni nasledniki prvotožene stranke.

6. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora se prav tako pritožuje drugotožena stranka. Mnenja je, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati začasne odredbe, saj je bil pravdni postopek prekinjen. Nadalje pa še navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo tehtati škodo, katera bo nastala drugotoženi stranki z izdajo začasne odredbe, ker bo večja kakor je škoda, katera bi nastala tožeči stranki brez izdaje začasne odredbe.

7. Pritožbe so bile vročene nasprotnim strankama.

8. Pritožba tožeče stranke zoper sklep o prekinitvi postopka je utemeljena. Določba člena 205 ZPP ureja prekinitev pravdnega postopka. Prvi odstavek pa glasi: “Postopek se prekine.” Sodišče prve stopnje ugotavlja pogoje za prekinitev postopka kakor glasijo. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru sicer pravilno uporabilo določbo 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP in je postopek prekinilo, zaradi tega, ker je stranka umrla, pa v pravdi ni imela pooblaščenca, vendar pa je pravdni postopek prekinilo samo zoper prvotoženo stranko, za kar pa ni imelo zakonite podlage v prvem odstavku 205. člena ZPP, ki določba da se postopek prekine in pri tem ne določa, da se postopek prekine zoper posamezno stranko temveč se postopek generalno prekine. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklep spremenilo tako kot izhaja iz točke I. izreka tega sklepa sodišča druge stopnje.

9. Utemeljena je pritožba drugotožene stranke zoper sklep o nadaljevanju prekinjenega pravdnega postopka zoper prvotoženo stranko z dne 11. 6. 2015. Sodišče prve stopnje je le pavšalno zapisalo, da iz zapuščinskega spisa D 176/2014 Okrajnega sodišča v Velenju izhaja kdo so zakoniti dediči po pokojnem prvotožencu M. P. Po določbi prvega odstavka 208. člena ZPP postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena tega zakona, se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi naj to storijo. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje dediče po pokojnem A. P. povabilo naj nadaljujejo prekinjeni pravdni postopek. Sodišče druge stopnje pa ob reševanju pritožbe drugotožene stranke ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni pravilno oziroma je preuranjeno ugotovilo krog dedičev po pokojnem A. P. Sodišče prve stopnje ni navedlo na katere sklepe iz zapuščinske zadeve D 176/2014 je oprlo svojo odločitev o krogu dedičev. Drugotožena stranka se pri tem utemeljeno sklicuje na sklep Okrajnega sodišča v Velenju opr. št. D 176/2014 z dne 24. 10. 2014, iz katerega pa izhaja, da bi lahko bil krog dedičev po pokojnem drugačen kakor je to ugotovilo pravdno sodišče. Iz tega sklepa izhaja, da bi v poštev kot dediči prišli tako drugotožena stranka kot oporočni dedič, kakor tudi zakoniti dediči med katere spada tudi A. P. Ker pa je zapuščinsko sodišče prekinilo zapuščinski postopek do pravnomočnosti pravdnega postopka, v katerem se bo ugotovilo kdo so pravi dediči po pokojnem A. P., je zato odločitev pravdnega sodišča preuranjena. V kolikor ostali dediči ne bodo uspeli izpodbiti oporoke, s katero je A. P. testiral svoje premoženje drugotoženi stranki, bo krog dedičev drugačen, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. S tem ko sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo kroga vseh pravnih naslednikov po pokojnem A. P. je s tem, ko ni vročalo sodbe vsem pravilno ugotovljenim dedičem prikrajšalo eventuelne druge dediče za pravico do pritožbe. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 365. člena ZPP pritožbi drugotožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in ga vrnilo v nov postopek.

10. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo počakati na pravnomočno odločitev zapuščinskega sodišča o krogu dedičev po pokojnem A.P. 11. Utemeljena je pritožba drugotožene stranke zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen ugovor zoper sklep o zavrnitvi njenega ugovora zoper sklep o začasni odredbi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. P 364/2013 z dne 10. 7. 2015, ki je bil vložen dne 21. 8. 2015. Pritožnica sicer nima prav, ko v pritožbi najprej navaja, da pravdno sodišče glede na to, da je sprejelo sklep o mirovanju postopka ne bi smelo izdati začasne odredbe, saj velja prepoved opravljanja pravdnih dejanj v času mirovanja postopka po drugem odstavku 207. člena ZPP. Sodišče druge stopnje pa navaja, da prepoved opravljanja dejanja iz drugega odstavka 207. člena ZPP velja le za pravdna dejanja, postopek za izdajo začasne odredbe pa je izvršilni postopek, zato ni ovire, da se izvede postopek za izdajo začasne odredbe v pravdnem postopku, ki je prekinjen.(2) Sodišče prve stopnje je šele v sklepu o ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe v točki 10 in 11 ugotavljalo pogoje za izdajo začasne odredbe, saj je v osnovnem sklepu le pavšalno ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo začasne odredbe postavljen v podrednem zahtevku, s katerim je toženi stranki prepovedalo odtujitev ali obremenitev njej lastne nepremičnine z ID znakom ..., ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo s pripadajočimi gospodarskimi objekti in zemljišče na naslovu L., Š. Ta prepoved se zaznamuje v zemljiški knjigi in velja še 30 dni po pravnomočnosti sodne odločbe v tej pravdni zadevi. Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje opr. št. P 364/2013 z dne 18. 9. 2014 izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo, da je pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki sta jo dne 14. 4. 2009 v obliki notarskega zapisa notarja D. G. iz S. G. pod opr. št. SV 6/2009 sklenila prvotoženi A. P., L., Š., začasno nameščen v domu H., R. in drugotožena M. H., L., Š., nična. Sodišče je tako sprejelo ugotovitveno sodbo z ugotovitvenim izrekom. Zato v konkretnem primeru ne pride v poštev izdaja predhodne odredbe. Za zavarovanje nedenarnih - ugotovitvenih zahtevkov pa se izda le takoimenovana regulacijska začasna odredba, opredeljena v 2. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje se pridružuje sodišču prve stopnje, da je upnik izkazal za verjetno, da terjatev obstoji, vendar bi nato sodišče prve stopnje moralo ugotavljati, ali je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje pa se je namesto tega ukvarjalo z vprašanjem ali obstaja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, pri čemer pa se ni opredelilo do značaja terjatve. Sodišče bi moralo ugotavljati pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe in ugotavljati ali je tožeča stranka navedla pravno relevantna dejstva za izdajo takšne začasne odredbe. Ker je ugotavljalo pogoje za izdajo začasne odredbe iz prve in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZPP, je s tem napačno uporabilo materialno pravo.

12. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je tožeča stranka izkazala pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe. Pri njeni izdaji pa bo moralo na drugi strani tehtati tudi navedbe drugotožene stranke, ki jih je sedaj navedla v pritožbi, vendar pa jih mora sodišče prve stopnje upoštevati, ker je sodišče vsebinsko odločilo o začasni odredbi šele v sklepu o ugovoru zoper izdani sklep o izdaji začasne odredbe. Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje izhajati, da je pri izdaji takšnih začasnih odredb nujen restriktivni pristop, omejene so lahko le na izjemne primere, upoštevani morajo biti strogi pogoji, hkratno je treba tehtati tudi interese nasprotne stranke (tako tudi sodna praksa npr. sklep VSRS II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008, sklep VSK Cp 1043/2008 z dne 18. 11. 2008). Pri ponovnem odločanju o utemeljenosti ugovora drugotožene stranke bo sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da je postopek prekinjen na podlagi zakona, zato sodišče lahko opravi le dejanja iz 207. člena ZPP.(3) Sodišče druge stopnje ni odločalo o pritožbi drugotožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. P 364/2013 z dne 18. 9. 2014, katero je sicer sodišče druge stopnje s predložitvenim poročilom predložilo sodišče druge stopnje v reševanje, ker po določbi drugega odstavka 207. člena ZPP dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj. Če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda le odločbo o glavni stvari.

13. Odločitev sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa o ugovoru zoper izdano začasno odredbo temelji na določbi tretjega odstavka 365. člena ZPP. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje slediti navodilom sodišča druge stopnje, ki izhajajo iz tega dela obrazložitve sklepa (prvi odstavek 362. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (člen 165 ZPP).

Op. št. (1): V točki 1 je sodišče prve stopnje navedlo dediče prvotožene stranke, v točki 2 pa je sklenilo, da se postopek, prekinjen zoper prvotoženo stranko z dnem 29. 3. 2014 nadaljuje.

Op. št. (2): Primerjaj sklep VSL I Cpg 900/2005 z dne 9. 11. 2005. Op. št. (3): Primerjaj sklep VSL II Cp 80/2000 z dne 2. 2. 2000.