Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je zoper isto osebo odločeno, da se preda državi članici Evropske Unije in izroči tretji državi, o tem odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča, ki pri tem ustrezno upošteva vse okoliščine primera, zlasti težo kaznivega dejanja, kraj storitve kaznivega dejanja, datume posameznih nalogov, dejstvo, ali so odrejeni zaradi izvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni in tudi tiste okoliščine, ki so določene z ustreznimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (32. člen ZSKZDČEU-1).
B. S. se izroči Švicarski konfederaciji.
1. Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (v nadaljevanju: ZSKZDČEU-1) v prvem odstavku 32. člena določa, da v primeru, če je zoper isto osebo pravnomočno odločeno, da se preda državi članici in izroči tretji državi, o tem, ali se preda državi članici ali izroči tretji državi, odloči senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Zato je Okrožno sodišče v Mariboru z dopisom z dne 13. 5. 2016 Vrhovnemu sodišču v pristojno odločanje odstopilo zadevi IV Kpd 13739/2016 in IV Kpd 3938/2016. 2. Vrhovno sodišče na podlagi podatkov priloženih spisov ugotavlja: - da je senat Okrožnega sodišča v Mariboru s sklepom I Ks 3938/2016 z dne 25. 2. 2016 presodil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izročitev zahtevane osebe B. S. državnim organom Švicarske konfederacije. Generalno državno tožilstvo Konfederacije Švice je namreč dne 8. 4. 2015 in 22. 1. 2016 za zahtevanega državljana Republike Kosovo izdalo naloga za prijetje, Zvezno ministrstvo za pravosodje in policijo Švicarske konfederacije pa je na Ministrstvo za pravosodje RS dne 28. 1. 2016 naslovilo prošnjo, da se zaradi izvedbe kazenskega postopka izroči njeni državi, saj naj bi v novembru 2014 v Švici izvršil kazniva dejanja lahke telesne poškodbe po členu 123. švicarskega kazenskega zakona, ropa po 140. členu, hujšega protipravnega odvzema prostosti po 183. in 184. členu, kraje po 139. členu, poškodovanja tuje stvari po 144. členu in kršitve nedotakljivosti stanovanja po 186. členu kazenskega zakona Švicarske konfederacije. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom II Kp 3938/2016 z dne 14. 3. 2016 neutemeljeno pritožbo zagovornika zahtevane osebe zavrnilo. Minister za pravosodje je z odločbo 56010-2/2016/22 dne 1. 4. 2016 dovolil izročitev zahtevane osebe pristojnim organom Švicarske konfederacije; - da je senat Okrožnega sodišča v Mariboru s sklepom I Ks 13739/2016 dne 21. 4. 2016 na podlagi predloga preiskovalne sodnice (četrti odstavek 23. člena ZSKZDČEU-1) ugodil zaprosilu Zvezne republike Nemčije 501 AR 960/15 RH z dne 14. 3. 2016 in dovolil, da se B. S. preda Zvezni republiki Nemčiji, zaradi izvedbe kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po 242. členu in 1. in 2. številki drugega odstavka 243. člena kazenskega zakona Zvezne republike Nemčije, ki naj bi ga v noči od 3. 1. 2014 do 4. 3. 2014 (pravilno 4. 1. 2014) storil v Norderstedtu, Nemčija. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom II Kp 13739/2016 dne 12. 5. 2016 neutemeljeno pritožbo zagovornika zahtevane osebe zavrnilo.
3. V obravnavanem primeru je torej zoper isto osebo, državljana Republike Kosovo, B. S., odločeno, da se preda državi članici Evropske Unije, Zvezni republiki Nemčiji in izroči tretji državi, pristojnim organom Švicarske konfederacije. ZSKZDČEU-1 v prvem odstavku 32. člena določa, da v takšnih primerih o tem, ali se zahtevano osebo preda državi članici (Zvezni republiki Nemčiji) ali izroči tretji državi (Švicarska konfederacija) odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča. Na podlagi tretjega odstavka 32. člena v zvezi z drugim odstavkom 31. člena ZSKZDČEU-1 Vrhovno sodišče pri tem ustrezno upošteva vse okoliščine primera, zlasti težo kaznivega dejanja, kraj storitve kaznivega dejanja, datume posameznih nalogov, dejstvo, ali so odrejeni zaradi izvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni in tudi tiste okoliščine, ki so določene z ustreznimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
4. Ob dejstvu, da sta bila tako oba naloga za prijetje Generalnega državnega tožilstva Švicarske konfederacije dne 8. 4. 2015 in 22. 1. 2016 kot tudi nalog za preiskovalni zapor Občinskega sodišča v Kielu, Nemčija dne 28. 8. 2014 in Evropski nalog za prijetje dne 1. 9. 2015 Državnega tožilstva pri Deželnem sodišču Kiel izdana zaradi izvedbe kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj, izvršenih na območju teh držav, je Vrhovno sodišče pri odločitvi, da se zahtevana oseba izroči Švicarski konfederaciji, upoštevalo, da je slednja prvi nalog za prijetje izdala že 8. 4. 2015, prva je tudi na Ministrstvo za pravosodje RS podala prošnjo za njegovo izročitev (že 28. 1. 2016, Zvezna republika Nemčija pa 14. 3. 2016). Zlasti pa je odločitvi Vrhovnega sodišča botrovalo dejstvo, da je bil B. S. Zvezni republiki Nemčiji predan zaradi izvedbe kazenskega postopka zaradi enega kaznivega dejanja velike tatvine po 242. členu in 1. in 2. številki drugega odstavka 243. člena kazenskega zakona Zvezne republike Nemčije, za katerega je sicer zagrožena kazen do deset let zapora, Švicarski konfederaciji pa izročen zaradi izvedbe kazenskega postopka glede več težjih, ne le premoženjskih, kaznivih dejanj. Za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ki naj bi ga storil dne 14. novembra 2014, je namreč s švicarskim kazenskim zakonom zagrožena kazen zapora do treh let, za kaznivo dejanje ropa kazen do deset let zapora, za kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti kazen do pet let, enako tudi za kaznivo dejanje kraje, ki naj bi zahtevani izvršil dne 12. novembra 2014, za istega dne izvršeni kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari in kršitve nedotakljivosti stanovanja pa kazen do treh let zapora. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče odločilo, da se B. S. izroči Švicarski konfederaciji, s čimer pa tudi Zvezni republiki Nemčiji ni odvzeta možnost, da zahteva izročitev za izvedbo kazenskega postopka od Švicarske konfederacije.
PRAVNI POUK: Na podlagi prvega odstavka 33. člena ZSKZDČEU-1 je zoper ta sklep dovoljena pritožba v roku treh dni od dneva vročitve sklepa. O pritožbi odloča senat petih sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.