Jedro

Notarski zapis v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, mora biti priložen že izvršilnemu predlogu, zato je treba v konkretnem primeru izvršljivost upnikove terjatve ugotavljati na podlagi notarskega potrdila, ki ga je upnik priložil izvršilnemu predlogu in ne na podlagi kasneje brez poziva sodišča prve stopnje predloženega drugačnega notarskega potrdila drugega notarja. Ker je zapadlost upnikove terjatve vezana na izpolnitev določenih pogojev: da sta dolžnika zamudila s plačilom dveh obrokov kupnine, da ju je upnik na to zamudo pisno opozoril, da dolžnika niti v 8 dneh po pisnem opominu zapadlih obrokov kupnine nista plačala in da je upnik zato odstopil od prodajne pogodbe, bi moral notar, ki je sestavil notarski zapis, vsa ta dejstva ugotoviti v potrdilu o izvršljivosti notarskega zapisa, sestavljenem v smislu 68. člena Zakona o notariatu - ZN. Ker notarsko potrdilo o izvršljivosti ni sestavljeno v smislu 68. člena ZN, gre zaključiti, da upnik ni dokazal izvršljivosti svoje terjatve, zaradi česar je treba njegov izvršilni predlog zavrniti.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine - stanovanja številka B/26/2 s pripadajočo kletjo v II. nadstropju stanovanjske hiše na naslovu R..., Trbovlje, vpisano v vložku št. ..., v podvložku št. ... k.o. Trbovlje.

Proti sklepu o izvršbi sta dolžnika ugovarjala, da upnik ni lastnik stanovanja, katerega izpraznitev in izročitev terja, saj sta zemljiškoknjižna lastnika še vedno dolžnika. Poleg tega upnik še ni odstopil od prodajne pogodbe, ker je v dopisu z dne 1.3.2001 navedel, da "bo odstopil od pogodbe". Prodajna pogodba s pridržkom lastninske pravice je neizvršljiva, ker se intabulacijska klavzula nanaša na stanovanje v Izoli, ki pa ni predmet te pogodbe. Po mnenju dolžnikov je izvršilni naslov tudi izpodbojen zaradi prekoračitve pooblastila pooblaščenke dolžnikov za sklepanje predmetne prodajne pogodbe, saj ta ni imela pooblastila dolžnikov za sklenitev strogega določila o pogodbeni kazni. Dolžnika pa sta bila s strani upnika tudi prevarana, saj namreč nikoli nista podpisala teksta prodajne pogodbe, kakršen je bil predložen notarju v zapis. Ker sta se dolžnika šele sedaj seznanila z vsemi listinami, povezanimi z izvršilnim naslovom, te pa merijo na upnikovo prevaro, predlagata da sodišče predmeten izvršilni postopek prekine.

Upnik je na ugovor dolžnikov odgovoril, da dolžnika izpodbijata izvršilni naslov, kar pa ni dopustno.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo kot neutemeljen in ga na podlagi 3. odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor je utemeljen.

V ugovornem postopku neupoštevne so trditve dolžnikov, da upnik ni lastnik stanovanja, katerega izpraznitev in izročitev zahteva v predmetni izvršbi, in da je notarski zapis, na podlagi katerega je upnik predlagal, sodišče pa dovolilo izvršbo, izpodbojen. Izvršilno sodišče je namreč vezano na izvršilni naslov, saj tega le izvršuje. To pa pomeni, da je vezano tudi na njegovo vsebino in na to, kdo je upnik po izvršilnem naslovu. Iz notarskega zapisa, ki v konkretnem primeru predstavlja izvršilni naslov, izhaja, da je upnik O..., d.o.o., torej družba, ki je v konkretnem primeru tudi predlagala izvršbo proti dolžnikoma. Zaradi tega dolžnika v izvršilnem postopku ne moreta uspeti s svojo trditvijo, da sta onadva zemljiškoknjižna lastnika nepremičnine, ki je predmet konkretne izvršbe.

Če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo na prvi stopnji, je predlogu za izvršbo potrebno priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem predpisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti (1. odstavek 42. člena ZIZ). Če izvršilnemu predlogu priložen izvršilni naslov ni tak, kot ga določa 1. odstavek 42. člena ZIZ, je predlog vsebinsko nepopoln (zato sodišču prve stopnje tudi ni potrebno postopati po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in ga je kot takega potrebno zavrniti. Potrdilo o izvršljivosti notarskega zapisa da na zahtevo stranke notar, ki je notarski zapis sestavil (3. odstavek 42. člena ZIZ). Notarski zapis pa je izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa zapadla (2. odstavek 20. člena ZIZ). V konkretnem primeru je zapadlost upnikove terjatve na izpraznitev in izročitev stanovanja vezana na izpolnitev določenih pogojev: da sta dolžnika zamudila s plačilom dveh obrokov kupnine, da ju je upnik na to zamudo pisno opozoril, da dolžnika niti v 8 dneh po pisnem opominu zapadlih obrokov kupnine nista plačala in da je upnik zato odstopil od prodajne pogodbe. Vsa ta dejstva bi moral notar, ki je sestavil notarski zapis, ugotoviti v potrdilu o izvršljivosti notarskega zapisa, sestavljenem v smislu 68. člena Zakona o notariatu - ZN. Določba 3. odstavka 20. člena ZIZ namreč določa, da se zapadlost terjatve dokazuje z notarskim zapisom, z javno listino ali s po zakonu overjeno listino; če to ni mogoče pa s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla (4. odstavek 20. člena ZIZ). ZN pa v 68. členu določa, da sme notar na zahtevo upravičene osebe potrditi seznanitev druge stranke z opominom, odpovedjo, ponudbo ali drugo izjavo, ki jo stranka da zato, da bi dosegla kakšen pravni učinek. Potrditve o takih dejstvih mora notar sestaviti v obliki zapisnika, v katerem navede kraj in čas, v katerem se je zgodilo ali ugotovilo obravnavano dejstvo, imena in naslove strank ter drugih udeležencev in natančen popis tega, kar se je zgodilo vpričo njega ali kar je neposredno ugotovil. Tak zapisnik podpišejo vsi udeleženci in notar.

Ker mora biti torej notarski zapis v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, priložen že izvršilnemu predlogu, je treba izvršljivost upnikove terjatve ugotavljati na podlagi notarskega potrdila, ki ga je upnik priložil izvršilnemu predlogu, torej na podlagi notarskega potrdila notarke N. T. z dne 13.4.2001, ki je notarski zapis tudi sestavila, in ne na podlagi kasneje brez poziva sodišča prve stopnje predloženega notarskega potrdila notarja B. L. z dne 28.2.2002. Sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da notarsko potrdilo notarke N. T. ni sestavljeno v skladu z 68. členom ZIZ, saj v njem notarka potrjuje la, kar je upnik pred njo izjavil. Ker pri sestavljanju predmetnega potrdila notarka ni upoštevala vseh bistvenih formalnosti, ki jih določa 68. člen ZN, njenega potrdila tudi ni mogoče šteti za javno listino, ki bi dokazovala resničnost njegove vsebine. Zaradi navedenega gre zaključiti, da v konkretnem primeru upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ni dokazal zapadlosti svoje terjatve oziroma izvršljivosti notarskega zapisa. Zaradi tega je bilo treba ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).