Jedro

Jedro

Delo tožnice je bilo nestrokovno in nenatančno. Osnutki so bili neustrezni, potrebno je bilo več popravkov oziroma jih je bilo potrebno napisati na novo. Pogosto so se pojavljale napake v imenih, opravilnih številkah in zapisu besedila. Pri delu ni bila samostojna, čeprav je zasedala delovno mesto, na katerem se je pričakovalo samostojno preučevanje najtežjih zadev, dodeljevalo pa se ji je spise povprečne in lažje zahtevnosti, ni znala povezovati znanja različnih delovnih področij, imela pa je tudi neprimerno komunikacijo s sodelavci ter neustrezen odnos do uporabnikov. Navedene ugotovitve utemeljujejo podajo ocene nezadovoljivo, kar pomeni opravljanje dela pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja.

Delo tožnice je bilo nestrokovno in nenatančno. Osnutki so bili neustrezni, potrebno je bilo več popravkov oziroma jih je bilo potrebno napisati na novo. Pogosto so se pojavljale napake v imenih, opravilnih številkah in zapisu besedila. Pri delu ni bila samostojna, čeprav je zasedala delovno mesto, na katerem se je pričakovalo samostojno preučevanje najtežjih zadev, dodeljevalo pa se ji je spise povprečne in lažje zahtevnosti, ni znala povezovati znanja različnih delovnih področij, imela pa je tudi neprimerno komunikacijo s sodelavci ter neustrezen odnos do uporabnikov. Navedene ugotovitve utemeljujejo podajo ocene nezadovoljivo, kar pomeni opravljanje dela pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Tožeča stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa toženke in ocenjevalnega lista za ocenjevalno obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 ter za ponovno izdelavo ocene delovne uspešnosti. Tožnici je naložilo, da toženki plača stroške postopka v višini 605,05 EUR.

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa toženke in ocenjevalnega lista za ocenjevalno obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020 ter za ponovno izdelavo ocene delovne uspešnosti. Tožnici je naložilo, da toženki plača stroške postopka v višini 605,05 EUR.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da sodba ni ustrezno obrazložena. Ni razvidno, na katerih dejstvih in argumentih temelji odločitev, zato je nerazumljiva in se je ne da preizkusiti. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je upoštevalo le izpovedi prič, ki so potrdile oceno A. A., prepričljivi in podrobni izpovedi tožnice pa ni dalo nobene teže in se do njene izpovedi ni ustrezno opredelilo. Zaslišana je podrobno pojasnila okoliščine in specifike svojega dela, zakaj ocena ni objektivna. Pri izdelavi ocene ni bila upoštevana njena dolgotrajna bolniška odsotnost. Prav tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do očitkov o pomanjkljivem mentorstvu in letnih razgovorih ter nezmožnosti izjasnitve o zaznamkih sodelavcev. Ocena je nepreverljiva, v komisiji pa je bil kot član tudi funkcionar, kar ne bi smel biti. S tem, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče B. B., je omejilo možnost, da bi dokazala svoje trditve in izpodbijala verodostojnost dokazov toženke, s čimer je kršilo kontradiktornost in pravico do izjave. Priča ni predložila zdravniškega opravičila na podlagi predpisanega obrazca, daljša bolniška odsotnost pa ni razlog za neizvedbo dokaza. Navedena priča bi lahko pojasnila, ali je imela kakšno vlogo pri podaji ocene, kakšen je bil njen odnos do tožnice, ali ji je nudila ustrezno podporo in dala povratne informacije. Gre za ključno pričo. Predlaga spremembo sodbe, tako da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da sodba ni ustrezno obrazložena. Ni razvidno, na katerih dejstvih in argumentih temelji odločitev, zato je nerazumljiva in se je ne da preizkusiti. Dejansko stanje je napačno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je upoštevalo le izpovedi prič, ki so potrdile oceno A. A., prepričljivi in podrobni izpovedi tožnice pa ni dalo nobene teže in se do njene izpovedi ni ustrezno opredelilo. Zaslišana je podrobno pojasnila okoliščine in specifike svojega dela, zakaj ocena ni objektivna. Pri izdelavi ocene ni bila upoštevana njena dolgotrajna bolniška odsotnost. Prav tako se sodišče prve stopnje ni opredelilo do očitkov o pomanjkljivem mentorstvu in letnih razgovorih ter nezmožnosti izjasnitve o zaznamkih sodelavcev. Ocena je nepreverljiva, v komisiji pa je bil kot član tudi funkcionar, kar ne bi smel biti. S tem, ko sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče B. B., je omejilo možnost, da bi dokazala svoje trditve in izpodbijala verodostojnost dokazov toženke, s čimer je kršilo kontradiktornost in pravico do izjave. Priča ni predložila zdravniškega opravičila na podlagi predpisanega obrazca, daljša bolniška odsotnost pa ni razlog za neizvedbo dokaza. Navedena priča bi lahko pojasnila, ali je imela kakšno vlogo pri podaji ocene, kakšen je bil njen odnos do tožnice, ali ji je nudila ustrezno podporo in dala povratne informacije. Gre za ključno pričo. Predlaga spremembo sodbe, tako da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in pri preizkusu po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Opredelilo se je do vseh bistvenih navedb in dokazov strank, tudi do navedb, za katere tožnica neutemeljeno trdi, da niso bile presojane. Sodba vsebuje jasne in razumljive razloge o vseh odločilnih dejstvih in se jo da preizkusiti, zato je neutemeljen očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in pri preizkusu po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Opredelilo se je do vseh bistvenih navedb in dokazov strank, tudi do navedb, za katere tožnica neutemeljeno trdi, da niso bile presojane. Sodba vsebuje jasne in razumljive razloge o vseh odločilnih dejstvih in se jo da preizkusiti, zato je neutemeljen očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5.Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi pravice do kontradiktornosti in izjave zaradi zavrnitve dokaza z zaslišanjem priče B. B. Navedeni dokazni predlog ni bil zavrnjen zgolj zaradi nezmožnosti priče, da se udeleži naroka, zato je nepomembno, da priča ni predložila opravičila na predpisanem obrazcu. Dokazni predlog je bil zavrnjen predvsem zaradi nepotrebnosti izvedbe tega dokaza glede na ostale izvedene dokaze in dejstva, da navedena priča ni podala izpodbijane ocene delovne uspešnosti. Poleg tega je tožnica izvedbo tega dokaza predlagala šele na drugem naroku za glavno obravnavo, pri čemer ni pojasnila, zakaj tega dokaznega predloga ni podala prej, predloga pa tudi ni ustrezno specificirala. Ni navedla, kam naj sodišče predlagano pričo vabi, niti v zvezi s katerimi dejstvi predlaga njeno zaslišanje, čeprav je to dolžna storiti (236. člen ZPP), pritožbene navedbe o čem naj bi priča izpovedala, pa predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sodišče prve stopnje glede na vse navedeno utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče B. B.

5.Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi pravice do kontradiktornosti in izjave zaradi zavrnitve dokaza z zaslišanjem priče B. B. Navedeni dokazni predlog ni bil zavrnjen zgolj zaradi nezmožnosti priče, da se udeleži naroka, zato je nepomembno, da priča ni predložila opravičila na predpisanem obrazcu. Dokazni predlog je bil zavrnjen predvsem zaradi nepotrebnosti izvedbe tega dokaza glede na ostale izvedene dokaze in dejstva, da navedena priča ni podala izpodbijane ocene delovne uspešnosti. Poleg tega je tožnica izvedbo tega dokaza predlagala šele na drugem naroku za glavno obravnavo, pri čemer ni pojasnila, zakaj tega dokaznega predloga ni podala prej, predloga pa tudi ni ustrezno specificirala. Ni navedla, kam naj sodišče predlagano pričo vabi, niti v zvezi s katerimi dejstvi predlaga njeno zaslišanje, čeprav je to dolžna storiti (236. člen ZPP), pritožbene navedbe o čem naj bi priča izpovedala, pa predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Sodišče prve stopnje glede na vse navedeno utemeljeno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče B. B.

6.Tožnica izpodbija oceno delovne uspešnosti za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020. Toženka je tožničino delo ocenila kot nezadovoljivo, pri čemer iz izpodbijane sodbe izhaja, da je ocena oblikovana skladno s kriteriji, ki jih določa prvi odstavek 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba). Razlogi za podajo ocene nezadovoljivo so bili konkretni in jasni. Iz dokaznega postopka izhaja, da je bilo delo tožnice nestrokovno in nenatančno. V izdelkih ni podala konkretnega opisa kaznivega dejanja. Osnutki so bili neustrezni, potrebno je bilo več popravkov oziroma jih je bilo potrebno napisati na novo. Pogosto so se pojavljale napake v imenih, opravilnih številkah in zapisu besedila. Pri delu ni bila samostojna, čeprav je zasedala delovno mesto, na katerem se je pričakovalo samostojno preučevanje najtežjih zadev, dodeljevalo pa se ji je spise povprečne in lažje zahtevnosti. Nadalje je bilo ugotovljeno, da ni znala povezovati znanja različnih delovnih področij, imela pa je tudi neprimerno komunikacijo s sodelavci ter neustrezen odnos do uporabnikov. Navedene ugotovitve tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo podajo ocene nezadovoljivo, kar pomeni opravljanje dela pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja (8. odstavek 2. člena Uredbe).

6.Tožnica izpodbija oceno delovne uspešnosti za obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2020. Toženka je tožničino delo ocenila kot nezadovoljivo, pri čemer iz izpodbijane sodbe izhaja, da je ocena oblikovana skladno s kriteriji, ki jih določa prvi odstavek 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) in Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba). Razlogi za podajo ocene nezadovoljivo so bili konkretni in jasni. Iz dokaznega postopka izhaja, da je bilo delo tožnice nestrokovno in nenatančno. V izdelkih ni podala konkretnega opisa kaznivega dejanja. Osnutki so bili neustrezni, potrebno je bilo več popravkov oziroma jih je bilo potrebno napisati na novo. Pogosto so se pojavljale napake v imenih, opravilnih številkah in zapisu besedila. Pri delu ni bila samostojna, čeprav je zasedala delovno mesto, na katerem se je pričakovalo samostojno preučevanje najtežjih zadev, dodeljevalo pa se ji je spise povprečne in lažje zahtevnosti. Nadalje je bilo ugotovljeno, da ni znala povezovati znanja različnih delovnih področij, imela pa je tudi neprimerno komunikacijo s sodelavci ter neustrezen odnos do uporabnikov. Navedene ugotovitve tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo podajo ocene nezadovoljivo, kar pomeni opravljanje dela pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja (8. odstavek 2. člena Uredbe).

7.Tožnica v pritožbi neutemeljeno ponavlja svoje ugovore, na katere je odgovorilo že sodišče prve stopnje. Ustrezno je pojasnilo (predvsem v 26. do 33. točki obrazložitve), zakaj je verjelo pričam toženke in ni sledilo trditvam in izpovedi tožnice, zato je neutemeljen ugovor, da se ni opredelilo do tožničine izpovedi.

7.Tožnica v pritožbi neutemeljeno ponavlja svoje ugovore, na katere je odgovorilo že sodišče prve stopnje. Ustrezno je pojasnilo (predvsem v 26. do 33. točki obrazložitve), zakaj je verjelo pričam toženke in ni sledilo trditvam in izpovedi tožnice, zato je neutemeljen ugovor, da se ni opredelilo do tožničine izpovedi.

8.Tožničina bolniška odsotnost je bila pri izdelavi ocene delovne uspešnosti ustrezno upoštevana. Tožničino delo se je ocenjevalo le v času, ko je delo opravljala, njena odsotnost pa se je upoštevala pri ugotavljanju obsega dela. Kljub upoštevanju bolniške odsotnosti je bilo ugotovljeno, da je bil obseg dela podpovprečen, pritožba pa tem ugotovitvam oporeka le s tem, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do daljše bolniške odsotnosti, kar ne drži (30. in 33. točka obrazložitve). Tudi ugovor o neustreznem mentorstvu je bil ustrezno zavrnjen, in sicer v 28. točki obrazložitve. Tožnica ni bila pripravnica, od nje se je utemeljeno pričakovalo, da bo samostojno opravljala svoje delo. Njeno delo je bilo ustrezno nadzorovano, opozorjena je bila na napake pri delu, prejemala pa je tudi jasna navodila za delo.

8.Tožničina bolniška odsotnost je bila pri izdelavi ocene delovne uspešnosti ustrezno upoštevana. Tožničino delo se je ocenjevalo le v času, ko je delo opravljala, njena odsotnost pa se je upoštevala pri ugotavljanju obsega dela. Kljub upoštevanju bolniške odsotnosti je bilo ugotovljeno, da je bil obseg dela podpovprečen, pritožba pa tem ugotovitvam oporeka le s tem, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do daljše bolniške odsotnosti, kar ne drži (30. in 33. točka obrazložitve). Tudi ugovor o neustreznem mentorstvu je bil ustrezno zavrnjen, in sicer v 28. točki obrazložitve. Tožnica ni bila pripravnica, od nje se je utemeljeno pričakovalo, da bo samostojno opravljala svoje delo. Njeno delo je bilo ustrezno nadzorovano, opozorjena je bila na napake pri delu, prejemala pa je tudi jasna navodila za delo.

9.Oceno delovne uspešnosti je izdelala A. A., ki je bila edina pooblaščena za izdelavo ocene javnih uslužbencev v relevantnem obdobju. Pred izdelavo ocene je pridobila mnenje obeh mentoric in ostalih sodelavcev, ki so sodelovali s tožnico. Tožnici so bili vsi zaznamki, ki so se upoštevali pri izdelavi ocene, posredovani v mnenje. Tožnica se je do njih pisno opredelila, zato neutemeljeno vztraja, da ji je bila onemogočena pravica do izjave. Zaradi tožničinega daljšega bolniškega staleža z njo sicer niso bili opravljeni letni razgovori, do česar se je sodišče prve stopnje opredelilo v 32. točki obrazložitve, vendar slednje ne vpliva na izdelavo ocene delovne uspešnosti. Letni razgovor namreč ni pogoj za veljavnost in zakonitost ocene delovne uspešnosti. Ocena je ustrezno obrazložena, temelji na spremljanju tožničinega dela v letu 2020, tožnica pa je tudi vedela, kaj se od nje pričakuje.

9.Oceno delovne uspešnosti je izdelala A. A., ki je bila edina pooblaščena za izdelavo ocene javnih uslužbencev v relevantnem obdobju. Pred izdelavo ocene je pridobila mnenje obeh mentoric in ostalih sodelavcev, ki so sodelovali s tožnico. Tožnici so bili vsi zaznamki, ki so se upoštevali pri izdelavi ocene, posredovani v mnenje. Tožnica se je do njih pisno opredelila, zato neutemeljeno vztraja, da ji je bila onemogočena pravica do izjave. Zaradi tožničinega daljšega bolniškega staleža z njo sicer niso bili opravljeni letni razgovori, do česar se je sodišče prve stopnje opredelilo v 32. točki obrazložitve, vendar slednje ne vpliva na izdelavo ocene. Letni razgovor namreč ni pogoj za veljavnost in zakonitost ocene delovne uspešnosti. Ocena je ustrezno obrazložena, temelji na spremljanju tožničinega dela v letu 2020, tožnica pa je tudi vedela, kaj se od nje pričakuje.

10.Oceno delovne uspešnosti je preizkusila komisija, ki je bila sestavljena skladno z drugim odstavkom 17. a člena ZSPJS s strani treh javnih uslužbencev, poleg tega pa je bil v komisiji še dodaten član, višji državni tožilec, ki je bil zadnjih 10 let mentor strokovnih sodelavcev in je poznal njihovo delo. Navedeno tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja kršitev pravil glede sestave komisije za preizkus ocene delovne uspešnosti, tudi sicer pa tožnica ne pojasni, kako naj bi to vplivalo na zakonitost in pravilnost ocene.

10.Oceno delovne uspešnosti je preizkusila komisija, ki je bila sestavljena skladno z drugim odstavkom 17. a člena ZSPJS s strani treh javnih uslužbencev, poleg tega pa je bil v komisiji še dodaten član, višji državni tožilec, ki je bil zadnjih 10 let mentor strokovnih sodelavcev in je poznal njihovo delo. Navedeno tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ne predstavlja kršitev pravil glede sestave komisije za preizkus ocene delovne uspešnosti, tudi sicer pa tožnica ne pojasni, kako naj bi to vplivalo na zakonitost in pravilnost ocene.

11.Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (353. člen ZPP).

11.Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (353. člen ZPP).

12.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

12.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Zveza:

Zveza: