Jedro

Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo. Če stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok opravil. Pogoja za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov sta dva: opravičljiv razlog za izostanek in opravičilo sámo. Toženec pogojem za preložitev ni zadostil, saj v prošnji za preložitev naroka ni predložil zdravniškega potrdila. Zgolj navedba razloga za izostanek ne zadošča, temveč je potrebno predložiti tudi dokaz, s katerimi se opravičljivost izostanka utemeljuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 124377/2010 z dne 9. 9. 2010 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (1. točka izreka), pri čemer je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 815,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil pritožbo toženec in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožnici pa naloži plačilo njegovih pravdnih stroškov. Priglasil je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožnica od toženca zahtevala plačilo zavarovalnih premij, ki jih je izdala na podlagi generalne zavarovalne pogodbe (priloga A2). Edini ugovor toženca je bil, da s tožnico pogodbe nima sklenjene. Sodišče prve stopnje je izvedlo prvi narok za glavno obravnavo kljub odsotnosti toženca, ki je bil pravilno vabljen, saj je ocenilo, da njegova prošnja za preložitev naroka ni utemeljena. Na podlagi listinskih dokazil tožnice je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

6. Toženec se naroka za glavno obravnavo z dne 13. 7. 2012 ni udeležil, čeprav je vabilo zanj prejel. 12. 7. 2012 je po pošti in po faksu poslal prošnjo za preložitev naroka in navedel, da je direktor družbe (torej toženec sam) zbolel zaradi visoke vročine - angine. Zdravniškega potrdila ob tem ni posredoval. 7. Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče o prošnji za preložitev naroka ni odločilo. Sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo (1). Če stranke ne obvesti o preklicu obravnave, to pomeni, da se bo narok opravil. Sodišče prve stopnje pa je v obrazložitvi tudi pojasnilo, da prošnja za preložitev ni utemeljena, ker ji niso bili priloženi nobeni dokazi o bolezni.

8. Prav tako je neutemeljen očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo toženčevo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) ter 22. člen (pravico do izjavljanja) in 23. člen Ustave RS (pravico do sodnega varstva), ker ni ugodilo prošnji za preložitev naroka.

9. Preložitev naroka je izjema od splošnega, iz načela ekonomičnosti postopka izhajajočega pravila (11. čl. ZPP), da se razpisani naroki izvedejo. Preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov je predvidena le v primeru nenadne in nepredvidljive bolezni, ki stranki onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Stranka mora te okoliščine izkazati z zdravniškim potrdilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo (prvi in drugi odstavek 115. čl. ZPP). Pogoja za preložitev naroka iz zdravstvenih razlogov sta torej dva: opravičljiv razlog za izostanek in opravičilo sámo. Toženec pogojem za preložitev ni zadostil, saj v prošnji za preložitev naroka ni predložil zdravniškega potrdila. Zgolj navedba razloga za izostanek pa ne zadošča, temveč je potrebno predložiti tudi dokaz, s katerimi se opravičljivost izostanka utemeljuje. Pri tem velja pripomniti, da toženec v prošnji za preložitev ni navedel, zakaj z zdravniškim potrdilom ne razpolaga oziroma zakaj ga ni posredoval, niti ni obljubil, da ga bo dostavil kasneje. Prav tako pa tudi v pritožbi ni ponudil nikakršnih dokazil o bolezni. Zato je neprepričljivo pritožbeno navajanje, da z dokazom o bolezni v času oddaje prošnje še ni razpolagal. 10. Ker toženec izostanka zaradi pomanjkanja dokazil o bolezni ni opravičil, je nerelevantno pritožbeno opozarjanje, da je bila prošnja za preložitev naroka, pravočasna. Tudi sicer pa iz spisovnega gradiva izhaja, da je bila prošnja po faksu poslana šele v popoldanskih urah (ob 14:33 uri), prošnjo poslano po pošti, pa je sodišče prejelo šele dne 13. 7. 2014 ob 14. uri (l. št. 45). Toženec bi lahko zagotovil pravočasno seznanitev sodišča z nezmožnostjo udeležbe na naroku tako, da bi telefoniral na sodišče. Od povprečno skrbne stranke pa tudi ni odveč pričakovati, da v takšnem primeru za opravo procesnega dejanja zagotovi pooblaščenca, toženec pa niti ni navedel, da si pooblaščenca ni mogel pravočasno pridobiti.

11. Pravilno je torej stališče sodišča prve stopnje, da prošnja za preložitev naroka ni utemeljena, ker toženec ni predložil zdravniškega potrdila. Ker pogojev za preložitev naroka za dne 13. 7. 2012 ni bilo, je sodišče prve stopnje narok kljub odsotnosti toženca, ki je bil pravilno vabljen, moralo izvesti. Na naroku je bilo izvedeno dokazovanje z listinskimi dokazi. Ker je bil edini ugovor toženca ta, da s tožnico nima sklenjene zavarovalne pogodbe, iz predloženih listinskih dokazil tožnice pa je izhajala utemeljenost tožbenega zahtevka tako po podlagi kot po višini, je sodišče pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku. Pri tem velja dodati, da ni res, da je imel toženec možnost navesti dejstva in ponuditi dokaze šele na prvem naroku za glavno obravnavo. Dopolnitev tožbe mu je bila namreč vročena že aprila 2011, torej več kot eno leto pred razpisanim narokom in je imel tako imel dovolj časa za odgovor na navedbe tožnice.

12. Pritožnik sme skladno z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje. Toženec na dopolnitev tožbe ni odgovoril, čeprav mu je bila vročena več kot eno leto pred razpisanim narokom, niti ni izkazal, da je bil njegov izostanek z naroka upravičen. Ni torej izkazal okoliščin iz 1. odstavka 337. člena ZPP, ob katerih bi bilo uveljavljanje pritožbenih novot dopustno. Zato so pritožbene trditve, da je tožnica novonabavljena vozila obračunala dvakrat in da ni izdala dobropisov za vozila, ki so bila odjavljena iz zavarovanja, kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevne (1. odstavek 337. člena ZPP). Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, prav tako pa v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam nosi stroške pritožbenega postopka.

(1) Tako A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba Ljubljana, 2005, str. 470.