Jedro

Ker je tožena stranka odločbo organa prve stopnje v celoti odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek organu prve stopnje skladno s pravili procesnega zakona, bo tožeča stranka v ponovljenem postopku imela možnost zoper novo prvostopno odločbo vložiti pritožbo in v (ponovljenem) upravnem postopku uveljavljati materialnopravne ugovore, ki jih uveljavlja v tem upravnem sporu. Sodišče pritožbenim enakih tožbenih ugovorov ni presojalo, saj na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati, hkrati pa lahko sodišče s svojimi pravnimi mnenji toženo stranko veže le v primeru, ko ji zadevo zaradi odprave upravnega akta vrne v ponoven postopek (tretji odstavek 60. člena ZUS).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad A, je tožeči stranki z odločbo št. … z dne 13. 4. 2001, izdano v postopku inšpiciranja zakonitosti in pravilnosti obračunavanja in plačevanja davkov in drugih dajatev za leto 1999, naložil plačilo davka od dobička pravnih oseb za leto 1999 v znesku 29.031.472 SIT, plačilo premalo plačanih akontacij davka od dobička pravnih oseb v letu 2000 v skupnem znesku 29.262.777 SIT, plačilo že vrnjene preveč plačane akontacije davka od dobička pravnih oseb za leto 1999 v znesku 231.305 SIT ter plačilo prispevkov za socialno varnost iz in na bruto plače ter davka od osebnih prejemkov od davčne osnove 387.520 SIT, vse s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do dneva plačila.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi tožeče stranke, navedeno odločbo organa prve stopnje odpravila v celoti in mu zadevo vrnila v ponoven postopek in odločanje. V obrazložitvi tožena stranka, potem ko povzame zapisniške ugotovitve o pregledu poslovanja tožnika kot davčnega zavezanca za leto 1999 ter vsebino pritožbe, ki jo je vložila tožeča stranka, svojo odločitev utemeljuje z ugotovitvijo, da so pritožbeni ugovori deloma utemeljeni, ker odločba v delu, v katerem se ugotavlja povečanje davčne osnove iz naslova povečanja prihodkov za izkazano izgubo pri prodaji delnic ter zmanjšanja odhodkov za stroške izplačanih štipendij AA, temelji delno na nepopolno oziroma nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ker v postopku na prvi stopnji niso bila ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva, oziroma ker je bil na podlagi v postopku ugotovljenih dejstev delno napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. V ostalem pa pritožbene ugovore tožeče stranke kot neutemeljene z obsežno argumentacijo zavrača. V tožbi, ki jo je tožeča stranka vložila zaradi molka tožene stranke o vloženi pritožbi, v celoti ponavlja pritožbene razloge, v razširitvi tožbe na odločbo o pritožbi, ki jo je tožena stranka izdala med upravnim sporom pa navaja, da je z izpodbijano odločbo tožena stranka odločbo prve stopnje sicer odpravila v celoti, vendar pa je obrazložitev odločbe v nasprotju z njenim izrekom, poleg tega pa izpodbijana odločba zadevo vrača v ponovno odločanje. Zato v celoti ostaja pri dosedanjih navedbah in predlogih iz pripomb, pritožbe in tožbe ter predlaga, da sodišče o zadevi meritorno odloči. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da se odločba prve stopnje v celoti odpravi in postopek ustavi, davčnemu organu pa naloži, da tožniku povrne na podlagi prvostopne odločbe plačane zneske z zamudnimi obrestmi od plačila posameznega zneska do dneva vrnitve ter povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije svoje udeležbe v postopku kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 21. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 108/99, v nadaljevanju: ZDavP) organ druge stopnje lahko odpravi odločbo prve stopnje tudi v primeru, kadar so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ugotovljena dejstva, kadar so bili v odločbi zmotno presojeni dokazi ali kadar je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, če hkrati spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo poučiti organ prve stopnje, kako odpraviti nepravilnosti, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo. Zoper novo odločbo ima stranka pravico pritožbe (tretji odstavek 21. člena ZDavP).

V obravnavanem primeru je tožena stranka na pritožbo tožnika izpodbijano odločbo odpravila, ker ta temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju oziroma deloma na napačnem sklepu o dejanskem stanju. V delu, v katerem navedene pomanjkljivosti ugotavlja, zadevo vrača v ponovni postopek prvostopnemu organu tudi z napotki, v čem naj dejansko stanje dopolni oziroma pomanjkljivosti odpravi. S tem je ravnala skladno s pooblastili 21. člena ZDavP, zato tožnik s pavšalnim toženim ugovorom glede upravičenosti tožene stranke, da odloči na tak način, ne more uspeti. Ugotovitvam oziroma razlogom tožene stranke, zaradi katerih je potrebno ugotovitveni postopek dopolniti, pa tožnik niti ne ugovarja. V zvezi s tožbenim ugovorom neskladja med izrekom in obrazložitvijo izpodbijane odločbe, sodišče ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe sicer pomanjkljiva, ko razlogov za odpravo odločbe prve stopnje v celoti izrecno ne obrazloži, ni pa v nasprotju z izrekom odločbe. V postopku ugotovljene pomanjkljivosti se namreč nanašajo na del dejanske podlage sicer enovitega ukrepa pod točko I/1 izreka prvostopne odločbe, kar prav zaradi njegove enovitosti narekuje odpravo ukrepa v celoti. Drugi ukrepi prvostopne odločbe so posledični in tako po temelju kot tudi po višini vezani na ukrep pod točko I/1. Zatrjevana neskladnost izreka z obrazložitvijo odločbe po navedenem ni podana.

Ker je tožena stranka odločbo organa prve stopnje v celoti odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek organu prve stopnje skladno s pravili procesnega zakona, bo tožeča stranka v ponovljenem postopku imela možnost zoper novo prvostopno odločbo vložiti pritožbo in v (ponovljenem) upravnem postopku uveljavljati materialnopravne ugovore, ki jih uveljavlja v tem upravnem sporu.

Predlogu naj o zadevi odloči meritorno sodišče ni sledilo, saj za tako odločanje pogoji iz 61. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, v nadaljevanju: ZUS) niso podani. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS. Skladno s stališčem sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I Up 834/99-2 z dne 18.11.2003 sodišče pritožbenim enakih tožbenih ugovorov ni presojalo, saj na odločitev v tem upravnem sporu ne morejo vplivati, hkrati pa lahko sodišče s svojimi pravnimi mnenji toženo stranko veže le v primeru, ko ji zadevo zaradi odprave upravnega akta vrne v ponoven postopek (tretji odstavek 60. člena ZUS).