Jedro

Tretja je upnica morebitnega bodočega solastnika nepremičnine in njen interes je pravzaprav priti do poplačila iz iste nepremičnine, na katero že vodijo izvršbo trije upniki. Če je njen interes priti do poplačila s prodajo nepremičnine, potem se mora izvršba nadaljevati in ne odložiti. Ali se bo po prodaji nepremičnine tretja poplačala iz 1/2 deleža morebitnega bodočega lastnika - dolžničinega moža ali ne in na katerem mestu bo pri poplačilu, je stvar razdelitve kupnine. Hipotekarni upnik ne more preprečiti izvršbe drugega upnika na s hipoteko zavarovano premoženje dolžnika, temveč je njegov položaj varovan s pravili vrstnega reda poplačil glede na trenutek pridobitve zastavne pravice.

Izrek

I. Pritožbi tretje in tretjega upnika zoper II. točko izreka se zavrneta in se v tem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba tretje zoper III. točko izreka se zavrne, pritožbi tretjega upnika zoper III. točko izreka se ugodi in se v tem izpodbijanem delu spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da se glasi: "Predlog tretje za odlog izvršbe se zavrne."

III. Pritožba tretjega upnika zoper IV. točko izreka se zavrne in se v tem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Tretja sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

V. Tretja je dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti tretjemu upniku 454,36 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

VI. Tretji upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo tretje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tretje (I. točka izreka). Izreklo je, da lahko vložnica ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na 1/2 deleža nepremičnine [...] ni dopustna (II. točka izreka). Odložilo je izvršbo na 1/2 deleža nepremičnine [...] do pravnomočnosti sklepa, v primeru vložene pravde za ugotovitev, da je izvršba na 1/2 deleža nepremičnine [...] ni dopustna, pa do pravnomočno zaključenega postopka v pravdi (III. točka izreka). Zadržalo je odločitev o stroških do izteka roka za vložitev pravde oziroma v primeru vložitve pravde do pravnomočnosti postopka (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je tretja (posredno po A. A.) v ugovoru navedla dejstva in predlagala dokaze, ki bi lahko v pravdnem postopku, kolikor bi se izkazala za resnična, privedla do ugoditve njenemu zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na 1/2 deleža nepremičnine. Upniki so ugovoru nasprotovali, prav tako predlogu za odlog izvršbe, razen druge upnice, ki je predlagala odlog oziroma zadržanje izvršbe do vpisa sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 23. 2. 2016 v zemljiško knjigo. Res je, da tretja do vložitve predloga in odločanja o njem še nima pravnomočne sodne odločbe P 476/2014 z dne 23. 2. 2016, vendar je z veliko stopnjo verjetnosti izkazala svojo pravico oziroma pravico njenega dolžnika na polovici sporne nepremičnine. Prodaja nepremičnine bi posegla v pravico tretjega do zasebne lastnine (v konkretnem primeru 1/2 lastninske pravice A. A., ki je dolžnik tretje, in posledično do neplačila tretje iz dolžnikovega sredstva oziroma predmeta izvršbe). Izvršilni postopek bi se zelo verjetno končal pred pravdnim postopkom, kupec bi na predmetu izvršbe pridobil lastninsko pravico na originaren način, torej ne glede na to, ali je predmet last dolžnika. V konkretnem primeru to pomeni, da bi bila nepremičnina prodana in bi se iz kupnine poplačali samo upniki v izvršilnih postopkih zoper dolžnico.

O pritožbi tretje zoper II. točko izreka sklepa:

2. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretja po pooblaščeni odvetniški družbi brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi predlaga, da se ji ugodi in se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se namesto besedila II. točke izreče, kot je predlagala pod I. točko te vloge, oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi in se sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upnikom po pooblaščencih in dolžnici. Odgovoril je tretji upnik po pooblaščeni odvetniški družbi. V odgovoru se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje predhodne navedbe, zlasti v pritožbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tretja je vložila pritožbo podrejeno, po primarnem predlogu za izdajo popravnega sklepa. V njem je predlagala spremembo II. točke izreka tako, da lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti I. točke tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, [...]. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog s sklepom z dne 19. 5. 2017 in pojasnilo, da tretja sama ugotavlja, da ni namen sodišča, da izvršbo odloži le do pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, ne pa tudi v obdobju med pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa in iztekom 30-dnevnega roka za vložitev pravde. V vsakem primeru sodišče počaka do izteka roka za vložitev pravde in šele nato nadaljuje postopek (4. točka obrazložitve sklepa z dne 19. 5. 2017). Iz spisa ne izhaja, da bi tretja vložila pritožbo zoper ta sklep.

6. Pritožbe zoper II. točko izreka sklepa tretja ni obrazložila, razen kako naj sodišče druge stopnje odloči. Tretji odstavek 65. člena ZIZ določa, da lahko vložnik ugovora v roku trideset dni od pravnomočnosti sklepa iz prejšnjega odstavka začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Izpodbijana II. točka izreka glasi, da lahko vložnica ugovora v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa začne pravdo [...], kar je prepis zakonske dikcije. Te ni mogoče razlagati drugače, kot da gre za potek roka po pravnomočnosti tega sklepa, kar zajema tudi I. točko izreka, ki ni izpodbijana. Pritožba tretje zoper II. točko izreka ni utemeljena.

O pritožbi tretjega upnika zoper II. točko izreka sklepa:

7. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tudi tretji upnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ ter zaradi kršitve ustavno zagotovljenih človekovih pravic. V pritožbi navaja, da ima njegova pogodbena hipoteka prvi vrstni red (kar ugotavlja tudi tretja), da učinkuje pred vsemi, to je od 26. 5. 2014, zato so navedbe o vrstnem redu v razmerju do tretjega upnika brezpredmetne in nanj ne morejo učinkovati. Ima pogodbeno hipoteko, zaupal je v podatke zemljiške knjige, notarski zapis je sklenil pri notarju z vsemi opozorili, zaupal je dolžnici, svojo terjatev je zavaroval, po drugi strani je tretja sklepala notarski zapis z A. A. v letu 2012, šlo je za sporazum o obstoju terjatve, kar pomeni, da mu je dala sredstva že prej, takrat je vedela, da A. A. nima premoženja, kar pomeni, da je šla zavestno v posel, da nima zavarovane terjatve. To pomeni, da je pravica tretjega upnika absolutno močnejša od njene, temu posledično tretji upnik ne more trpeti škodljivih posledic. Na podlagi sklepa z dne 26. 8. 2014 se je ugovor tretje štel za umaknjen, ne za zavrnjen, kar pomeni, da tretja ne more začeti pravde zaradi nedopustnosti izvršbe (nima procesne legitimacije niti pravnega interesa), nima pravnega interesa za nedopustnost izvršbe, njeno tožbo bo pravdno sodišče zavrglo, če jo bo sploh vložila, saj ji ZIZ v konkretnem primeru te tožbe ne dopušča. Četudi tretja uspe s pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe na 1/2 nepremičnine, mora z izbrisno tožbo zahtevati izbris hipotek, pri čemer bo kvečjemu lahko izbrisala zakonite hipoteke, ne pogodbene hipoteke, saj za izbris slednje ni pogojev. Šele nato bi teoretično lahko dosegla poplačilo in to za hipoteko tretjega upnika.

8. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo ostalima upnikoma in tretji po pooblaščencih ter dolžnici.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Tretji upnik ne izpodbija I. točke izreka in ne zanika ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tretja vložila ugovor, kateremu so upniki nasprotovali (3. točka obrazložitve). Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče na podlagi drugega odstavka 65. člena ZIZ zavrne ugovor. Vložnik ugovora lahko nato v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa iz prejšnjega odstavka začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna. Tako določa tretji odstavek 65. člena ZIZ in kot je bilo že pojasnjeno, je izpodbijana II. točka izreka zgolj prepis zakonske dikcije. Pravnomočna zavrnitev ugovora tretje je zakonski pogoj oziroma procesna predpostavka za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe1. Ali jo bo pravdno sodišče vsebinsko sploh obravnavalo, kar zanika tretji upnik, je stvar postopka po vložitvi tožbe. Drži sicer, da se je (prvi) ugovor tretje na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 26. 8. 2016 štel za umaknjen v zvezi s sklepom o popravi z dne 2. 9. 2016, ker naj ne bi plačala sodne takse za ugovor. Vendar je tretja vložila nov ugovor in o tem je sodišče prve stopnje odločilo z neizpodbijano I. točko izreka.

11. Večkrat poudarjene pritožbene navedbe, da ima tretji upnik pogodbeno hipoteko, da je zaupal podatkom zemljiške knjige, da je sklenil notarski zapis pri notarju z vsemi opozorili, da zato ne sme trpeti škodljivih posledic in če tretja uspe v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe, mora z izbrisno tožbo zahtevati izbris vseh hipotek, se nanašajo na bodoči pravdni postopek. Tudi pritožba tretjega upnika zoper II. točko izreka ni utemeljena.

O pritožbi tretje zoper III. točko izreka sklepa:

12. Tretja vlaga po pooblaščeni odvetniški družbi pritožbo zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi predlaga, da ji sodišče druge stopnje ugodi in spremeni izpodbijano III. točko tako, kot je predlagala pod I. točko vloge oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

13. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upnikom po pooblaščencih in dolžnici. Odgovoril je tretji upnik po pooblaščeni odvetniški družbi. V odgovoru se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje predhodne navedbe, zlasti v pritožbi.

14. Pritožba ni utemeljena.

15. Tudi to pritožbo je tretja vložila podredno, po primarnem predlogu za izdajo popravnega sklepa, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo z neizpodbijanim sklepom z dne 19. 5. 2017. 16. Tretja ni obrazložila pritožbe zoper III. točko izreka, temveč je le predlagala njeno spremembo tako, da se izvršba odloži do prejema potrdila, da je bila vložena pravda [...]. ZIZ določa v prvem odstavku 74. člena ZIZ za primer, če je izvršba odložena zato, ker je dolžnik ali tretji vložil kako pravno sredstvo, traja odlog do konca postopka o pravnem sredstvu. Glede na to, da je tretja z vlogo z dne 13. 6. 2017 obvestila sodišče o vloženi tožbi na nedopustnost izvršbe, ni razloga za odlog izvršbe do prejema potrdila o tem. Pritožba zoper III. točko izreka ni utemeljena.

O pritožbi tretjega upnika zoper III. točko izreka sklepa:

17. Zoper III. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tudi tretji upnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ ter zaradi kršitve ustavno zagotovljenih človekovih pravic. V pritožbi navaja, da je v konkretnem primeru škodljiva posledica odlog izvršbe na 1/2 nepremičnine, saj se solastni delež ne bo prodal, bistveno večjo možnost ima za poplačilo terjatve, če se prodaja celota. Tretja ni zadostila pogojem 73. člena ZIZ. Ne razpolaga s pravnomočno sodbo, kar je sama navedla in ni pogojev za odlog. Z drugo, zakonsko zahtevano listino tretja ne razpolaga niti ne navaja tovrstne listine, prav tako ne navaja splošno znanih dejstev. S takojšnjo izvršbo bi tretja teoretična bila oškodovana, kar sicer ne drži, za vrednost polovice solastnega deleža, pa še to pod pogojem, da pride do takojšnje prodaje celote. Teoretično ima tretja pravico, da se poplača za svojo terjatev iz deleža premoženja, ko bo sodba in če bo pravnomočna. Kljub temu je upoštevajoč sodno prakso pravica tretjega upnika močnejša. 18. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo ostalima upnikoma in tretji po pooblaščencih ter dolžnici.

19. Pritožba je utemeljena.

20. Navedbe tretjega upnika v zvezi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo, dobre vere in drugo so, kot pojasnjeno, lahko predmet bodoče pravde za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Niso pravno odločilne v postopku s predlogom za odlog izvršbe in sodišču prve stopnje ni bilo treba o tem ugotavljati dejanskega stanja. Tretji upnik mu to neutemeljeno očita.

21. Prav tako neutemeljeno navaja, da tretja ni zadostila pogojem od 1. do 10. alineje prvega odstavka 71. člena ZIZ in da niso izpolnjeni pogoji iz 71. člena ZIZ. Ta ureja odlog izvršbe na predlog dolžnika, ne tretje, kar je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje (5. in 6. točka obrazložitve).

22. Po prvem odstavku 73. člena ZIZ sodišče na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana. Tretji upnik utemeljeno navaja, da tretja ne razpolaga s pravnomočno sodbo, z drugo zakonsko zahtevano listino in da ne navaja splošno znanih dejstev. Če razpolaga z nepravnomočno sodbo, to sicer kaže na visoko verjetnost obstoja terjatve, kot je razlogovalo sodišče prve stopnje, vendar ne pomeni kvalificirane listine iz prvega odstavka 73. člena ZIZ. Na tej zakonski podlagi sodišče prve stopnje ni moglo odložiti izvršbe.

23. Po drugem odstavku 73. člena ZIZ v primeru, če tretji obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe ne izkaže na način iz prejšnjega odstavka, sodišče na predlog tretjega odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo. Iz ugovora tretje z dne 13. 9. 2016 in predlogov za odlog izvršbe z dne 26. 5. ter 13. 9. 2016 izhaja, da ima zapadlo terjatev do dolžnika A. A., ki je dolžničin mož, da je slednji pridobil lastninsko pravico na nepremičnini na podlagi skupnega premoženja, da je tretja vložila tožbo in je bilo ugodeno njenemu zahtevku, da predstavlja sporna nepremičnina skupno premoženje zakoncev - dolžnice in A. A., vsakega v deležu do 1/2 in da je A. A. lastnik nepremičnine do 1/2 ter da se pri tej vknjiži njegova lastninska pravica. Torej je tretja upnica morebitnega bodočega solastnika nepremičnine in njen interes je pravzaprav priti do poplačila iz iste nepremičnine, na katero že vodijo izvršbo trije upniki2. Če je njen interes priti do poplačila s prodajo nepremičnine, potem se mora izvršba nadaljevati in ne odložiti. Izvršba na 1/2 deleža nepremičnine, ki bo morda last dolžničinega moža (dolžnika tretje), bi tako bila odložena, izvršba na preostalo 1/2 deleža nepremičnine, ki naj bi glede na sedanje stanje spisa ostala v solasti dolžnice do 1/2, pa bi tekla naprej. Tretji upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je bistvena večja možnost za poplačilo terjatve, če se nepremičnina prodaja kot celota in da se solastni delež ne bo prodal. Iz spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje že pridobilo cenitev celotnega deleža nepremičnine sodnega cenilca dne 30. 1. 2016 (l. št. 57-73 spisa). Torej ima tretja isti interes kot ostali upniki - prodati nepremičnino in se poplačati. Ali se bo po prodaji nepremičnine tretja poplačala iz 1/2 deleža morebitnega bodočega lastnika - dolžničinega moža ali ne in na katerem mestu bo pri poplačilu, je stvar razdelitve kupnine. V skladu z 201. členom ZIZ lahko upniki izpodbijajo terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo. Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku. Če pa je odločitev odvisna od spornih dejstev, sodišče napoti v skladu z 202. členom ZIZ tistega, ki izpodbija terjatev, naj v določenem roku začne pravdo in odloži sklep o poplačilu tistih, katerih terjatve so sporne, dokler ni končana pravda, znesek, ki se nanaša na sporno terjatev, ostane v hrambi pri sodišču. Zahteva tretje, da se poplača iz deleža nepremičnine, ne izključuje morebitnih pravic drugih upnikov, da se ravno tako poplačajo iz nepremičnine. Hipotekarni upnik ne more preprečiti izvršbe drugega upnika na s hipoteko zavarovano premoženje dolžnika, temveč je njegov položaj varovan s pravili vrstnega reda poplačil glede na trenutek pridobitve zastavne pravice (198. člen ZIZ v zvezi s 136. členom SPZ)3. Tretja je v ugovoru in predlogih za odlog izvršbe zatrjevala več zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve ter zaznamb spora. Kaj to pomeni za vrstni red poplačila je ponovno stvar razdelitve kupnine. Zaradi tega ni smiselno čakati na izid pravd na ugotovitev solastnine, nedopustnosti izvršbe in eventuelne izbrisne tožbe. Celo bolj ekonomično je, da se zadeve razrešijo prej. Tretja ni izkazala, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpela nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo po drugem odstavku 73. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tretjega upnika in spremenilo izpodbijano III. točko izreka tako, da je zavrnilo predlog tretje za odlog izvršbe (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

O pritožbi tretjega upnika zoper IV. točko izreka sklepa:

24. Tretji upnik obrazloženo ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje o stroških, da se ta zadrži od izteka roka za vložitev pravde oziroma do pravnomočnosti postopka. Odločitev je bila materialnopravno pravilna.

O stroških tega pritožbenega postopka:

25. Tretja sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ji jih upniki niso neutemeljeno povzročili po šestem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

26. Tretji upnik je uspel s pretežnim delom pritožbe (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ), povzročila pa mu jih je tretja z neutemeljenim predlogom za odlog izvršbe. Sodišče druge stopnje je tretjemu upniku priznalo nagrado pooblaščene odvetniške družbe za sestavo pritožbe 900 točk po 6. točki tarifne št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), materialne stroške 18 točk po tretjem odstavku 11. člena OT (ne v presežku do 26 točk), sodno takso za pritožbo 33,00 EUR, skupaj 454,36 EUR. Ni pa mu priznalo nagrade za posvet s stranko in pregled dokumentacije, ker sta zajeti v nagradi za sestavo pritožbe.

27. Tretji upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo tretje, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Sodba in sklep VS RS II Ips 60/2014, sklepi VSL I Cp 1087/2014, VSL III Cp 1179/2009, VSL II Cp 8374/2005, VSK I Cp 1293/2005, sodba in sklep VSL II Cp 1697/2003. 2 Ti vodijo izvršbo na celotni delež nepremičnine. 3 Sodba VSL II Cp 2312/2016.