Jedro

V konkretnem primeru ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje zadeve, da tožnik ne bi mogel razumeti, česa je obdolžen ter da se ne bi bil sposoben sam zagovarjati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, opr. št. III K 62593/2011. V obrazložitvi odločbe navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati tudi objektivni kriterij iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ta določa, da sodišče presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec verjetne izglede za uspeh. V zvezi s tem je tožena stranka pribavila spis Okrajnega sodišča v Mariboru ter ugotovila, da je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zoper tožnika ter A.A. in B.B. vložilo obtožni predlog, ker bi naj dne 9. 1. 2011 v gostinskem lokalu X. s C.C. grdo ravnali, ga spravljali v podrejen položaj, ga pretepali ter pri tem lahko telesno poškodovali, s tem pa bi naj storili kaznivo dejanje nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora do treh let. V skladu z določbo 3. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obdolženi velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Posledica načela domneve nedolžnosti je, da se v kazenskem postopku obdolžencu ni treba braniti in dokazovati, da je nedolžen, temveč mu mora tožilec dokazati, da je kriv ter da mora sodišče v dvomu vedno odločiti v korist obdolženca. Vsa dejstva, ki so obdolžencu v škodo, morajo biti ugotovljena z gotovostjo, sicer se šteje, da niso podana. Prav tako je dolžno sodišče v skladu z načelom iskanja resnice odločilna dejstva ugotavljati tudi po uradni dolžnosti. Pri tem mora po uradni dolžnosti med drugim ugotavljati dejstva, ki so obdolžencu v korist in jih sam zaradi svoje nevednosti ne uveljavlja. Po določbah ZKP je pravica obdolženca, da se brani s strokovno pomočjo zagovornika, fakultativna ali obligatorna. Če obramba ni obvezna, je treba po teleološki razlagi ZKP gledati na interes pravičnosti. Navedenega pojma zakon ne definira, v skladu s sodno prakso pa je pri tem treba gledati na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne specifične okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženi strokovno obrambo zagovornika. V obravnavnem primeru je tožena stranka ugotovila, da je okrajno sodišče že opravilo predobravnavni narok, na katerem je tožnik zanikal storitev kaznivega dejanja, obdolženci pa so predlagali dokaze, ki bi jih naj izvedlo sodišče na glavni obravnavi dne 18. 10. 2012. Glede na težo kaznivega dejanja, neobsežnost kazenskega spisa, da ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj ter upoštevaje temeljna načela kazenskega postopka, namenjena varovanju pravic obdolženca, je tožena stranka zaključila, da tožnikova vloga ni utemeljena, ker ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Je nezaposlen ter v postopku osebnega stečaja, zato nima nobenih sredstev, s katerimi bi lahko pridobil pravno pomoč v kazenskem postopku. Zaradi ne dodelitve brezplačne pravne pomoči mu je bistveno kršena pravica do poštenega sojenja, saj je v interesu pravičnosti sojenja potrebno izvesti vse potrebne dokaze ter dejstva v zvezi z očitanim kaznivim dejanjem. Le to pa lahko kvalitetno prezentira le strokovno pooblaščena oseba kot je odvetnik. Predlaga, da sodišče ponovno preuči njegovo vlogo in v interesu pravičnosti postopka zadevo pozitivno reši. Pripominja tudi, da je soobdolženi v istem postopku podal vlogo za brezplačno pravno pomoč na sodišču v Mariboru, ki mu je vlogo pozitivno rešilo. To kaže, da smo državljani v Sloveniji obravnavani drugače ter da imajo posamezna sodišča bistveno drugačna merila. Sodišče je štelo, da je tožnik smiselno predlagal odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Pravice obdolžencev v kazenskih postopkih ureja ZKP. Ta v 12. členu določa, da ima obdolženec pravico, da se brani sam ali s strokovno pomočjo zagovornika, ki si ga izbere sam izmed odvetnikov. Če si obdolženec ne vzame zagovornika sam, mu ga postavi sodišče, kadar je to določeno s tem zakonom, da se zagotovi njegova obramba. Slednja pravica se uresničuje na podlagi 70. člena ZKP kot obvezna obramba. Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči pa ZKP ne ureja več pogojev za dodelitev zagovornika v kazenskem postopku v primerih, ko obramba ni obvezna. To pomeni, da imajo obdolženci v kazenskem postopku, ko ni pogojev za obvezno obrambo, možnost zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP. Za to pa morajo izpolnjevati pogoje po navedenem zakonu enako kot vsi prosilci.

V skladu z določbo 24. člena ZBPP se kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoč, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati; - da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločitev o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči oprla na ugotovitev, da glede na okoliščine postopka, težo kaznivega dejanja ter temeljna načela kazenskega postopka, tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Z navedenim zaključkom soglaša tudi sodišče. Že splošna načela kazenskega postopka, kot so iskanje materialne resnice, ki poleg sodišča zavezuje tudi policijo in državnega tožilca, domneva nedolžnosti ter načelo in dubio pro reo, zagotavljajo pošten postopek. Sodišče se strinja, da v konkretnem primeru tudi ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnik sam ne bi razumel, česar je obdolžen ter da se ne bi bil sposoben zagovarjati. V zadevi je tudi že bil dne 18. 9. 2012 opravljen predobravnavni narok, na katerem je tožnik zanikal storitev kaznivega dejanja, sodnica pa ga je tudi poučila o njegovih pravicah glede izločitve sodnika in pravici do podajanja dokaznih predlogov. Ob tem je tožnik podal izjavo, da obtožbo razume, kakor tudi dani pravni pouk. Iz zapisnika naroka je razvidno, da so za tožnika sporne dejanske okoliščine očitanega kaznivega dejanja, ter da je v zvezi s tem že podal dokazne predloge. Tako je poleg zaslišanja prič, katere je predlagal soobdolženi A.A., predlagal tudi pribavo video posnetkov z dne 9. 1. 2011 ter postavitev izvedenca za varovanje, ki bi podal strokovno mnenje glede tega, ali so ob strokovnih prijemih možne poškodbe kot izhaja iz obtožnega predloga. Prav tako je že bila v zadevi določena glavna obravnava za dne 18. 10. 2012. Glede na fazo, v kateri je že postopek, podane dokazne predloge ter splošna načela kazenskega postopka (sodišče je tožnika poučilo o njegovih pravicah), to sodišče zaključuje, da v konkretnem primeru ni izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik tudi v tožbi ne navaja konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel zagotovljeno strokovno obrambo z zagovornikom. Zgolj domneva, da lahko kvalitetno prezentira njegovo obrambo le strokovno pooblaščena oseba, še ne opravičuje dodelitve brezplačne pravne pomoči v obravnavanem primeru. Kot je že navedlo sodišče v tej sodbi, je tudi sodišče dolžno po uradni dolžnosti razjasniti vse okoliščine s ciljem ugotoviti materialno resnico ter obdolženca tudi poučiti o njegovih pravicah, kar je tudi storilo, kot izhaja iz zapisnika. Prav tako okoliščina, da je nezaposlen ter v postopku osebnega stečaja ne zadošča za odobritev brezplačne pravne pomoči. Socialni položaj je le eden izmed pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zakon pa določa, da morajo biti vsi pogoji izpolnjeni kumulativno. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je bila soobdolženemu v istem kazenskem postopku pred drugim sodiščem odobrena brezplačna pravna pomoč, pa sodišče ugotavlja, da je takšen ugovor pavšalen, prav tako ga tožnik ni z ničemer izkazal, zato ga sodišče ni moglo preizkusiti.

Po vsem navedem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.