Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, sledeč sklepu pritožbenega sodišča z dne 15.12.2005, da bo morala tožena stranka razčistiti vsa dejstva in okoliščine o tožnikovi homoseksualni dejavnosti v Iranu in po njegovih trditvah zagroženi smrtni kazni v izvorni državi, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo v navedenem sklepu z dne 15.12.2005, s katerim je ugodilo tožnikovi pritožbi in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje z dne 12.10.2005 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožbi, odločbo tožene stranke z dne 25.8.2005 odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, s sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. Tožena stranka je z navedeno odločbo na podlagi 1. alinee 2. odstavka 35. člena v povezavi z 2. alineo 36. člena Zakona o azilu (ZAzil, UPB 1, Uradni list RS, št. 134/2003) zavrnila tožnikovo prošnjo za priznanje azila v Republiki Sloveniji kot očitno neutemeljeno in odločila, da mora zapustiti Republiko Slovenijo v roku 24 ur od dneva pravnomočno končanega azilnega postopka.

Pritožbeno sodišče je s sodbo (pravilno: s sklepom) z dne 15.12.2005 ugodilo tožnikovi pritožbi in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, št. U 2016/2005-7 z dne 12.10.2005 ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ker v postopku niso bila razčiščena dejstva in okoliščine o tožnikovi homoseksualni dejavnosti v Iranu in v zvezi z zagroženo smrtno kaznijo. Pritožbeno sodišče je tudi navedlo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo tožnikove zahteve za opravo glavne obravnave, ki je tudi sicer potrebna zaradi razčiščenja navedenih dejstev in okoliščin o njegovi homoseksualni dejavnosti in po njegovih trditvah zagroženi smrtni kazni, ki je podana v tožbi in v pritožbi zoper izpodbijano sodbo (z dne 12.10.2005), s čimer je kršilo določbo 1. odstavka 50. člena ZUS.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje povzema obrazložitev sodbe (pravilno: sklepa) pritožbenega sodišča (št. I Up 1435/2005-2 z dne 15.12.2005) in še dodaja: Tožena stranka ni razčistila, če gre v zvezi s storitvijo dejanja spolnega akta z drugim moškim za tako kaznivo dejanje, za katero je v Iranu zagrožena smrtna kazen v primeru, če to dejanje stori le oseba s homoseksualno usmerjenostjo (torej oseba iz skupine s tako usmerjenostjo), ali pa katerakoli oseba, ki je zalotena pri spolnem aktu z osebo istega spola, ki pa sicer ni homoseksualno usmerjena. Ugotovitev teh dejstev oziroma okoliščin je tudi po presoji sodišča prve stopnje potrebna, da bi lahko tožena stranka v zvezi s tožnikom, če bi se izkazalo, da mu v Iranu res grozi izrek smrtne kazni zaradi zalotenja pri spolnem aktu z osebo istega spola, zato, ker se ta kazen izreka le osebam s homoseksualno dejavnostjo, izvedla redni azilni postopek, z ugotovitvijo okoliščin v zvezi z reševanjem tožnikove prošnje za azil po 2. odstavku 1. člena ZAzil (zaradi pripadnosti določeni družbeni skupini s homoseksualno usmerjenostjo) oziroma 3. odstavku 1. člena ZAzil (azil iz humanitarnih razlogov) in ne v tako imenovanem pospešenem postopku po 2. odstavku 35. člena ZAzil. Pa tudi zato, da bi lahko tožena stranka v rednem azilnem postopku ugotovila morebitno dejansko stanje, ki izhaja iz izključitvenega razloga 2. alinee 1. odstavka 4. člena ZAzil oziroma v povezavi s 1. odstavkom 2. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s Protokolom, št. 2 ter njenimi Protokoli, št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (Uradni list RS - MP, št. 7/94). Tožena stranka bi morala v rednem azilnem postopku tudi ugotoviti, ali v Iranu sodišča izrekajo sodbe po opravljenem rednem kazenskem postopku po iranskem nacionalnem kazenskem pravu, ko kakšno osebo (ali le tisto, ki ima homoseksualno usmerjenost oziroma pripada posebni družbeni skupini) spoznajo za krivo za tovrstno dejanje (spolnega akta med osebami istega spola), za katero nacionalni iranski zakon oziroma drug predpis predpisuje smrtno kazen oziroma če iranski nacionalni zakon ali drug predpis tako dejanje šteje za hudo kaznivo dejanje nepolitične narave. Po mnenju sodišča prve stopnje bo morala tožena stranka v nadaljnjem rednem postopku ugotoviti vse okoliščine, povezane z zagroženo kaznijo za homoseksualno dejavnost in krogom oseb, ki jih ta kazen v Iranu lahko doleti, kot to izhaja iz sodbe (pravilno: sklepa) pritožbenega sodišča, št. I Up 1435/2005-2 z dne 15.12.2005. V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožena stranka ponavlja svoja stališča iz izpodbijane odločbe in še dodaja: Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker ni upoštevalo navodil pritožbenega sodišča iz sodbe (pravilno: sklepa), št. I Up 1435/2005-2 z dne 15.12.2005. Pritožbeno sodišče je namreč od sodišča prve stopnje zahtevalo, da na glavni obravnavi razčisti določena dejstva in okoliščine o tožnikovi homoseksualni dejavnosti in o po njegovih trditvah zagroženi smrtni kazni. Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo glavne obravnave in je ugotavljanje navedenih dejstev in okoliščin zgolj preložilo nanjo, je s tem bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbo in s tem potrdi njeno odločbo z dne 25.8.2005, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Tožnik in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj je upoštevalo napotila pritožbenega sodišča glede obravnave spornih vprašanj v obravnavani zadevi, na katera je opozorilo sodišče prve stopnje v navedeni sodbi (pravilno: sklepu) z dne 15.12.2005. Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, sledeč navedeni sodbi (pravilno: sklepu), da bo morala tožena stranka razčistiti vsa dejstva in okoliščine o tožnikovi homoseksualni dejavnosti v Iranu in po njegovih trditvah zagroženi smrtni kazni v izvorni državi, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo v navedeni sodbi (pravilno: sklepu) z dne 15.12.2005. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ni obravnavalo preostalih pritožbenih navedb tožene stranke v pritožbi zoper izpodbijano sodbo, saj bo morala tožena stranka v ponovnem upravnem postopku razčistiti vsa nakazana dejstva in okoliščine obravnavanega primera.

Po presoji pritožbenega sodišča pa sodišče prve stopnje upravičeno ni opravilo glavne obravnave, saj je ugodilo tožnikovi tožbi in odpravilo zavrnilno odločbo tožene stranke ter le tej vrnilo zadevo v ponoven postopek, kar je lahko storilo na seji, upoštevajoč napotila pritožbenega sodišča iz navedene sodbe (pravilno: sklepa) z dne 15.12.2005. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.