Jedro

V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje ne more zastarati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila komunalni prispevek v višini 2.144,04 EUR kot del plačila stroškov gradnje komunalne opreme na zemljišču parc. št. 860/2 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da je občinski svet v maju 2011 sprejel spremembe in dopolnitve Odloka o programu opremljanju za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Logatec (v nadaljevanju Odlok), s katerim je v obračunsko območje komunalne opreme s kanalizacijo in javnimi cestami zajeto tudi območje Jačka. Ta odlok predstavlja podlago za odmero komunalnega prispevka, predmet odmere pa je samo kanalizacija. V nadaljevanju povzema način izračuna komunalnega prispevka in količine, ki jih je pri tem izračunu upoštevala.

Drugostopenjski upravni organ je tožnikovo pritožbo zavrnil in v obrazložitvi med drugim navedel, da se komunalni prispevek odmerja na podlagi zakona, občina pa določi le podrobnejša merila za odmero. Za odmero je bistveno le to, da je bila v predmetni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter da sodi zemljišče v obračunsko območje te vrste komunalne opreme. Plačan komunalni prispevek je pogoj za priključitev objekta na zgrajeno komunalno opremo, ta priključitev pa se opravi v skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Logatec. Po tem odloku mora izvajalec javne službe bodočega uporabnika obvestiti o obveznosti priključitve stavbe na kanalizacijo ter mu posredovati pogoje za priključitev, zavezanec pa mora predložiti izdano pravnomočno odločbo o odmeri komunalnega prispevka. Tožnikov objekt na kanalizacijo še ni bil priključen v smislu tega odloka, zato ni mogoče govoriti o retroaktivnem delovanju predpisa. V času izdaje izpodbijane odločbe je tožnikovo stavbno zemljišča spadalo v obračunsko območje komunalne opreme, za katero je bil odmerjen komunalni prispevek.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je toženka gradila kanalizacijo brez programa opremljanja, tožnik pa je na to kanalizacijo dejansko priključen že več kot šest let, zato meni, da toženka ni bila upravičena do odmere komunalnega prispevka, poleg tega pa je zastarala tako odmera kot zahtevek za plačilo tega prispevka. Izpodbijana odločba pomeni retroaktivno uporabno tako Odloka kot Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Logatec, saj sta oba začela veljati šele po tem, ko je bil tožnik že več let dejansko priklopljen na predmetno kanalizacijo. Zaradi ugotovitve te okoliščine predlaga razpis glavne obravnave in izvedbo več dokazov. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povračilo stroškov upravnega spora.

Naknadno je tožnik sodišču predložil še odločbo toženke z dne 13. 12. 2004, za katero navaja, da je iz nje razvidno, da je bil komunalni prispevek, odmerjen z izpodbijano odločbo, že odmerjen na podlagi predložene odločbe.

Toženka v odgovoru na tožbo ter tožnik v naknadno vloženi pripravljalni vlogi navajata še dodatne okoliščine v zvezi s časom in okoliščinami dejanskega priklopa tožnikovega objekta na javno kanalizacijsko omrežje.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da se tožnik na okoliščino, da naj bi bil komunalni prispevek z izpodbijano odločbo odmerjen ponovno, prvič sklicuje v vlogi z dne 1. 2. 2013, ki ji prilaga kopijo odmerne odločbe iz leta 2004. Ne iz upravnega spisa, ne iz tožbe ne izhaja, da bi se tožnik na to okoliščino skliceval pred tem.

Po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. V vlogi, s katero je predložil odmerno odločbo iz leta 2004, tožnik ne navaja nobenega razloga za to, da se na okoliščino, da je bil komunalni prispevek že odmerjen, ni skliceval že v upravnem postopku, v pripravljalni vlogi z dne 22. 3. 2013 pa navaja le, da je odločbo našel šele zdaj in da kot fizična oseba ni zavezan k hrambi dokumentacije.

Navedene okoliščine niso take, da bi tožniku lahko preprečile, da se v upravnem postopku sklicuje na okoliščino, da je bil komunalni prispevek že odmerjen. Glede na potek upravnega postopka kot izhaja iz upravnih spisov, bi to lahko storil, ko ga je toženka pisno pozvala k izjasnitvi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe, in v pritožbi zoper to odločbo. Ker tega ni storil, gre po navedenem tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 za nedovoljeno tožbeno novoto.

Iz istega razloga so nedovoljeni tudi vsi dokazni predlogi, ki jih je tožnik predlagal v upravnem sporu, saj v upravnem postopku ni predlagal izvedbe nobenih dokazov; da bi šlo za dokaze, ki naj bi dokazovali pravno odločilna dejstva, ki jih ni mogel dokazovati v upravnem postopku, pa ne izhaja ne iz tožbenih navedb ne iz pripravljalnih vlog.

Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek 79. člena ZPNačrt) glede na to, da je občina dolžna zagotavljati gradnjo komunalne opreme (prvi odstavek 77. člena ZPNačrt). Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe (prvi odstavek 76. člena ZPNačrt). Obračunska območja se določijo tako za obstoječo komunalno opremo, kot za vso predvideno novo komunalno opremo iz občinskega načrta razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto (drugi odstavek istega člena). Obračunska območja in ostale podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo (stroški komunalne opreme), preračun stroškov na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka se določijo s programom opremljanja (tretji odstavek 75. člena). S plačilom komunalnega prispevka je zavezancu zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo (četrti odstavek 79. člena).

Navedeno pomeni, da je plačilo komunalnega prispevka kot obveznost zavezanca določeno v ZPNačrt (pred tem v 143. in naslednjih členih ZUreP-1), ki predstavlja v času izdaje izpodbijane odločbe veljavno pravno podlago. S tem v zvezi je neutemeljen očitek o retroaktivni veljavnosti Odloka. Ta je začel veljati 16. 4. 2009 (16. člen), njegove spremembe (Logaške novice, št. 5/11), s katerimi je bilo med drugim spremenjeno obračunsko območje za kanalizacijsko omrežje in vanj zajeto stanovanjsko naselje Jačka (1. člen), pa 15. 6. 2011 (3. člen). Z uveljavitvijo teh sprememb je prenehal veljati za to območje veljavni Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo v stanovanjskem naselju Jačka (Logaške novice, št. 11/08, 12/08 in 2/09), kamor je sodilo tudi tožnikovo zemljišče parc. št. 860/2 k.o. … (prvi odstavek 6. člena). Z navedenimi spremembami Odloka o programu opremljanja je bilo torej občini omogočeno, da tudi zavezancem z območja Jačke odmeri zakonsko predpisano obveznost ob upoštevanju v odloku določenih meril (82. člen ZPNačrt), kar je v obravnavanem primeru storila z izpodbijano odločbo z dne 23. 10. 2012. To tudi pomeni, da je toženka ravnala v skladu z načelom zakonitosti iz prvega odstavka 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), po katerem organ odloča v upravni zadevi po zakonu, podzakonskih predpisih, predpisih samoupravne lokalnih skupnosti in splošnih aktih, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil. Kako naj bi Odlok o programu opremljanja za nazaj posegel v njihove pridobljene pravice z vidika dolžnosti, da plačajo komunalni prispevek, kot to predpisuje ZPNačrt, in katere so te pridobljene pravice, pa tožniki ne pojasnjujejo, zato nadaljnji preizkus v tej smeri ni mogoč.

Iz omenjenih določb ZPNačrt nadalje izhaja, da pogoj za odmero komunalnega prispevka ni že izvedena priključitev zavezancev na določeno vrsto komunalne opreme, saj jim je v skladu z zakonom priključitev nanjo zagotovljena šele s plačilom dela stroškov za njihovo izgradnjo. Zato okoliščina, ali se je tožnik že priklopil na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje in kdaj, ter ali je bil priklop izveden v skladu s tedaj veljavnimi predpisi, v obravnavanem primeru ni pravno pomembna, tako da je toženka ni bila dolžna ugotavljati, niti o tem navajati razlogov. Ta tožbeni očitek je zato neutemeljen.

V zadevi ni sporno, da tožnikovo zemljišče leži v obračunskem območju obstoječe kanalizacije, kot ga Odlok določa v drugem odstavku 3. člena, niti to, da je priključitev objektov v naselju Jačka na občinsko omrežje omogočena z izgradnjo kanalizacije na tem ožjem območju, torej z izgradnjo dela, ki tvori celotno omrežje obstoječe javne kanalizacije v Občini Logatec. S tem so bili v skladu z omenjenimi določbami ZPNačrt izpolnjeni pogoji za odmero komunalnega prispevka.

Neutemeljeno je tudi stališče o zastaranju odmere komunalnega prispevka. Ker je plačilo komunalnega prispevka predpisano z zakonom, ne gre za obligacijsko, temveč za javnopravno dajatev (prim. npr. sodbo VS RS X Ips 1737/2006). Tožnik se zato v zvezi z njo ne more sklicevati na določbe Obligacijskega zakonika (prvi odstavek 1. člena tega zakonika).

Kot je sodišče navedlo že v zadevi I U 1557/2011 in več nadaljnjih, se za komunalni prispevek ne uporabljajo predpisi o obdavčenju, torej tudi ne ZDavP-2, ki v prvem odstavku 125. člena med drugim ureja zastaranje pravice do odmere davka. Po drugem odstavku 3. člena ZDavP-2 je davek po tem zakonu vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske skupnosti ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju. Obveznost plačila komunalnega prispevka pa temelji na ZPNačrt, ki ni zakon o obdavčenju, niti ne predpisuje uporabe določb ZDavP-2 pri odmeri komunalnega prispevka. V ZPNačrt rok, v katerem mora občina po uradni dolžnosti izdati odločbo zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ni določen. Takega roka ne določa niti ZUP, kar pomeni, da zakon ne omejuje roka, v katerem je treba izdati odmerno odločbo, zaradi česar upravičenje občine do njene izdaje ne more zastarati.

Na tožnikovo dolžnost, da plača komunalni prispevek za obstoječo kanalizacijo na območju Občine Logatec, ne more vplivati niti tožbena trditev, da je bilo kanalizacijsko omrežje na območju Jačke zgrajeno brez programa opremljanja. Po prvem odstavku 74. člena ZPNačrt se lahko gradi komunalno opremo, ki je določena v prostorskem aktu, tudi brez programa opremljanja, če ta po vrednosti letno ne presega 5 % sredstev, ki jih je občina v preteklem letu vložila v komunalno opremo. Za to komunalno opremo občina ne more zaračunati komunalnega prispevka.

Navedeno pomeni, da občina stroškov, ki jih je imela z izgradnjo take komunalne opreme oz. njenega dela, ne more vključiti med skupne stroške opremljanja na obračunskem območju s komunalno opremo določene vrste (v konkretnem primeru s kanalizacijski omrežjem), ne pa tudi, da za zavezance, ki se bodo priključili na tako zgrajeni del omrežja, sploh ne obstaja dolžnost plačila komunalnega prispevka za siceršnje obstoječe kanalizacijsko omrežje, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme (tretji odstavek 79. člena ZPNačrt). Ker tožnik ne trdi, da so bili v Odlok vključeni tudi stroški za izgradnjo kanalizacije za naselje Jačka, je trditev o njeni gradnji brez programa opremljanja sama zase za izračun pravno nepomembna. Zato sodišče le dodaja, da je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da so bili pri izračunu komunalnega prispevka upoštevani skupni obračunski stroški na enoto mere za kanalizacijo v višini 2,18 EUR/m2 (Cpi) oz. 7,82 EUR/m2 (Cti). Ti so bili določeni v 4. členu Odloka o programu opremljanja že ob njegovem sprejemu 15. 4. 2009 in so ostali nespremenjeni tudi potem, ko je bilo s spremembami odloka v maju 2011 določeno, da se v obračunsko območje obstoječega kanalizacijskega omrežja vključi tudi Jačka, Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo v stanovanjskem naselju Jačka pa preneha veljati. Čeprav je slednji v 13. členu posebej določal skupne obračunske stroške za obstoječe in novo kanalizacijsko omrežje za naselje Jačka v višini 2,31 EUR/m2 (Cpi) oz. 8,77 EUR/m2 (Cti), je očitno, da ti stroški na skupne obračunske stroške iz Odloka o programu opremljanja niso imeli vpliva oz. vanj niso bili vključeni.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. O zadevi je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj so vsi dokazni predlogi nedovoljene novote (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), poleg tega pa je bilo zaslišanje prič o tem, kdaj naj bi bila dela pri izgradnji kanalizacije realizirana in kdaj so bili objekti priključeni na to kanalizacijo, predlagano v zvezi z ugotavljanjem dejstev glede zastaranja, torej instituta, ki ga odmera komunalnega prispevka ne pozna.

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).