24. 6. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. junija 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 382/2001 z dne 4. 12. 2001 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kopru št. D 448/93 z dne 17. 10. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Zapuščinsko sodišče je v obrazložitvi sklepa o dedovanju navedlo, da pravica imetnika stanovanjske pravice do odkupa stanovanja ne sodi v zapuščino, ker ne gre za pravico, ki bi jo bilo mogoče dedovati po pravilih Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. - v nadaljevanju ZD), temveč je pravica do odkupa v primeru smrti imetnika stanovanjske pravice posebej urejena v Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 18/91-I in nasl. - v nadaljevanju SZ). Sodišče zato pravice do odkupa v izreku sklepa o dedovanju ni navedlo med predmeti dedovanja.

Pritožba ustavnega pritožnika kot enega izmed dedičev v zapuščinskem postopku je bila zavrnjena.

Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi in njeni dopolnitvi zatrjuje, da je imel v skladu s 147. členom SZ pri odkupu stanovanja prednost pred zapustničinim sinom, s katerim je na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku, tožena stranka dolžna skleniti kupoprodajno pogodbo za sporno stanovanje. Navaja, da je sodišče njegov predlog za obnovo pravdnega postopka zavrglo, ker v pravdnem postopku ni sodeloval kot stranka. Glede na to meni, da mu je sodišče s tem, ko v izreku sklepa o dedovanju zaradi napačnega razumevanja 2. člena ZD, ki opredeljuje predmet dedovanja, ni navedlo, da pravica do odkupa stanovanja spada v zapuščino, onemogočilo legitimacijo za vložitev tožbe za razveljavitev kupoprodajne pogodbe za sporno stanovanje. To naj bi imelo za posledico, da nima dostopa do sodišča, kjer bi se lahko izjavil in bil enako obravnavan. Pritožnik zato zatrjuje kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ter s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

B.

Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče presoja le, ali je bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč in da s pravnim sredstvom zoper izpodbijani sklep ni uspel, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena) in s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Tega pa izpodbijanima sklepoma ni mogoče očitati.

Tudi očitek pritožnika, da mu je zapuščinsko sodišče s stališčem, da pravica do odkupa stanovanja ni predmet dedovanja, onemogočilo dostop do sodišča, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 23. člena Ustave, ne drži. Odločitev zapuščinskega sodišča - tudi če bi bila napačna - nima vpliva na pravico ustavnega pritožnika do odkupa stanovanja. Pritožnik bi namreč moral pravico do odkupa stanovanja kot zunajzakonski partner imetnice stanovanjske pravice uveljavljati v pravdi za odkup stanovanja. V tem postopku je sicer sodišče njegov predlog za obnovo postopka zavrglo, vendar ta odločitev ni predmet presoje v postopku s to ustavno pritožbo.

Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger