Jedro

Vprašanje druge možnosti dostopa v posestni pravdi ni odločilno dejstvo. Posestniku namreč ni dopustno nalagati opustitve zanj koristnih prehodov in izvajanja posesti na drug način.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 229,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v točki I. izreka izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je tožena stranka motila tožnikovo posest s tem, ko je namestila ključavnico na vrata ograje, ki med drugim ograjuje vrtiček v tožnikovi posesti, ne da bi tožniku izročila ključ. V točki II ji je naložilo, da mora tožeči stranki izročiti ključe vrat navedene ograje in ji v točki III prepovedalo nadaljnja takšna ali podobna ravnanja, s katerimi bi posegala v posest tožnika. V točki IV je zavrnilo preostali del tožbenega zahtevka, v točki V pa je toženi stranki v plačilo naložilo pravdne stroške tožeče stranke.

2. Tožena stranka s pritožbo izpodbija I., II., III. in V. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov. Izpodbijanemu sklepu očita, da je ugotovitveni del posestnih zahtevkov odveč in bi ga sodišče prve stopnje moralo zavreči. Nadalje se sodišče ni opredelilo do toženkinih trditev in dokazov glede drugih možnosti dostopa do vrtička. Ne strinja se z dokazno oceno izpovedi priče V. J. in tožnikove izpovedi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb in dokazov tožene stranke glede obstoja drugega dostopa do vrtička, je neutemeljen. Pritožbeno sodišče toženi stranki pojasnjuje, da se sodišču ni treba opredeliti do vseh dokazov in navedb strank, temveč le do relevantnih, pri čemer je tudi odgovor na posamezne relevantne navedbe lahko konkludentno razviden iz drugih navedb sodišča in celotnega konteksta obrazložitve (primer sklep Up-429/01 s 24. 6. 2003 in ostala ustavnosodna praksa). Vprašanje druge možnosti dostopa v posestni pravdi ni odločilno dejstvo. Tožena stranka spremembe dosedanjega posestnega stanja ne more utemeljevati s tem, da ima tožnik do vrtička drugo možnost dostopa. Posestniku namreč ni dopustno nalagati opustitve zanj koristnih prehodov in izvajanja posesti na drug način (sklep VSL I Cp 728/2000). Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložilo, da se obravnavanje zadeve pred sodiščem omeji na ugotavljanje in dokazovanje zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja, s čimer se je smiselno in pravilno opredelilo tudi do navedb v zvezi z drugo možnostjo dostopa.

5. Glede začetka teka roka za vložitev tožbe pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožnik tožbo vložil pravočasno, delno sicer iz drugih razlogov.

6. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je bil tožnik v času zaprtja ograje (potrditvah tožene stranke 22. 6. 2018) v P. Pritožbeni očitki, da dokazna ocena ni življenjska, saj bi sicer vrtiček propadel, so splošni. Tožnik ni bil odsoten „en mesec“, kot toženka zatrjuje v pritožbi, temveč okvirno dva tedna (tri ali štiri dni po sestanku 13. 6. 2018 je odšel v P. in se vrnil 30. 6. 2018, kot to izhaja iz njegove izpovedi). Tožena stranka ni predložila nobenih konkretnih trditev in dokazov, na podlagi katerih bi sodišče lahko ocenilo, da bi vrtnine v tem času brez ustrezne oskrbe propadale (sušno vreme, občutljive vrste vrtnin ...), zato pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje in sprejema ugotovljeno dejansko stanje ter dokazno oceno tožnikove izpovedi.

7. Pritožbeno sodišče ne sprejema stališča pritožnice, da bi ob primerni skrbnosti tožnik mogel in moral za zaprtje ograje vedeti že 22. 6. 2018 ob prejemu spletne pošte (ne glede na sporno dejstvo, ali je tožnik to sporočilo sploh prejel). Glede na izjavo V. J., da bodo obvestila v zvezi s tem prejemali le prejemniki ključev (listovna številka 111),1 tožnik prejema spletne pošte v zvezi s tem ni mogel niti pričakovati, zaradi česar mu sploh ni mogoče očitati, da bi moral spletno pošto odpreti takoj. Namen posestnega varstva je v začasni oziroma provizorni ureditvi, ki traja do tedaj, dokler nekdo v petitorni pravdi ne dokaže, da ima do posesti pravico. Temu primerno je potrebno razlagati tudi običajno skrbnost posameznikov v posestnih razmerjih, ki je po naravi stvari nižja kot zahtevana skrbnost v poslovnih razmerjih. Običajna skrbnost v kontekstu posestnega varstva tako od posameznika ne terja, da v odsotnosti posebnih okoliščin na počitnicah vsakodnevno pregleduje spletno pošto. Upoštevajoč navedeno so tudi pritožbeni očitki glede dokazne ocene izpovedi V. J. neutemeljeni, saj je okoliščina, ali je bilo tožniku obvestilo poslano po elektronski pošti ali ne, nepomembna za odločitev v zadevi.

8. Ker je tožnik ob primerni skrbnosti za motilno ravnanje izvedel 30. 6. 2018, so neutemeljeni pritožbeni očitki glede prepozne vložitve tožbe. Tožnik je tožbo vložil pravočasno, 25. 7. 2018, kar je znotraj 30-dnevnega roka za posestno varstvo (32. člen Stvarnopravnega zakonika).

9. Ugotovitveni del tožbenega zahtevka (in izreka) v posestnih sporih je res nepotreben, na kar toženka opozarja v pritožbi. Kljub temu je v sodni praksi izjemoma dopusten, ko skupaj z dajatvenim in prepovednim zahtevkom tvori smiselno celoto, kot je to v konkretnem primeru.2 Zavrženje ugotovitvenega dela zahtevka na končno odločitev ne bi vplivalo, zato bi bilo tudi naknadno zavrženje s strani pritožbenega sodišča zgolj nepotrebno formalistično predrugačenje dajatvenega in prepovednega dela izreka z enako vsebinsko odločitvijo. Ker za zavrženje dela zahtevka tako ni smotrnega razloga, je to nepotrebno3 in pritožbeno sodišče pritrjuje izpodbijanemu sklepu tudi v točki I. izreka.

10. Sodišče prve stopnje bo v zvezi s točko II. izreka moralo izdati popravni sklep, s katerim bo pravilno označilo lego ograje, ki leži okoli vrtička tožeče stranke.

11. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Toženka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Ti so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo, po višini pa so razvidni iz priznanih postavk stroškovnika v odgovoru na pritožbo. V primeru zamude je toženka dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.

1 Pritožbeni očitki ne posegajo v dejansko stanje v delu, kjer so le prejemniki ključev podpisali izjavo o nadaljnjem prejemanju pošte v zvezi z zaprtjem ograje - pritožnica graja le dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožnik spletne pošte ni prejel. 2 Glej sklep VSL II Cp 2093/2017 z dne 8. 11. 2017. 3 Glej sklep VSL I Cp 1372/2009 z dne 1. 7. 2009.