Jedro

Da bi bilo dejanje, ki je kot kršitev opredeljeno z blanketno normo, ustrezno konkretizirano, je zato treba navesti dopolnilno normo (v tem primeru konkretna določba PPD), in obrazložiti, v čem naj bi bila ta norma prekršena, razen če kršitev očitno izhaja že samo iz primerjave besedila norme in ugotovljenega dejanskega stanja. Zgolj splošna ugotovitev, da neka lastnost izročene dokumentacije - čeprav je ta lastnost natančno opisana - pomeni neskladje dokumentacije s PPD, torej še ne pomeni ustrezne konkretizacije te kršitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, 1. točka v obsegu, v katerem je bila tožnica spoznana za krivo očitanih disciplinskih kršitev, ter 2., 3. in 4. točka sklepa disciplinske komisije ZAPS št. D/Š_OM-123/17-ZAPS/DZ-DK/12 z dne 7. 6. 2017 ter 2. točka sklepa disciplinskega sodišča ZAPS št. D/Š_OM-176/17-ZAPS/DZ-DS/3 z dne 14. 9. 2017 se odpravijo in se zadeva vrne disciplinskemu organu prve stopnje v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Kot bo obrazloženo, tožnica v tožbi ne izpodbija prvih treh podtočk 1. točke prvostopenjskega sklepa, s katerimi je bila tam navedenih očitanih kršitev disciplinskega pravilnika oproščena, in niso bile niti predmet pritožbenega postopka. Te podtočke zato niso predmet tega upravnega spora in jih zato sodišče ne povzema.

2. Z ostalima dvema podtočkama 1. točke izpodbijanega sklepa je bila tožnica spoznana za krivo, da je kot pooblaščena arhitektka zavestno overila s podpisom in žigom pooblaščenega arhitekta tam navedeno projektno dokumentacijo ter podala overjene izjave odgovornega projektanta arhitekture tam navedenega objekta, taka naročniku izrečena dokumentacija pa je nepopolna, izdelana v nasprotju s pravili stroke in neskladna s temeljnimi zahtevami projektiranja in Pravilnikom o projektni dokumentaciji (v nadaljevanju PPD), s čimer je storila kršitev po 38. točki 7. člena Disciplinskega pravilnika, ki določa, da član zbornice stori težjo disciplinsko kršitev, če izroči naročniku nepopolno strokovno dokumentacijo oziroma dokumentacijo, izdelano v nasprotju s pravili stroke, neskladno s temeljnimi zahtevami projektiranja in Zakona o graditvi objektov ter njegovih podzakonskih aktov oziroma neresnično ali zavajajoče tolmači prostorske akte, in ker je kot pooblaščena arhitektka v tam navedenem obdobju zavestno overila s podpisom in žigom pooblaščenega arhitekta tam navedeno projektno dokumentacijo ter podala overjeno izjavo odgovornega vodje projekta in odgovorne projektantke arhitekture za tam navedeni objekt, kot odgovorni vodja projekta in odgovorni projektant arhitekture pa za svoje storitve s tam navedenim naročnikom ni imela ustreznega pisnega dogovora, v katerem so navedeni obseg dela, obveznosti strank, višina honorarja, niti morebitne omejitve odgovornosti in rok izvršitve storitve, s čimer je storila kršitev po trinajsti točki 7. člena Disciplinskega pravilnika, ki določa, da član zbornice stori težjo disciplinsko kršitev, če za svojo storitev z naročnikom ne sklene pisnega dogovora, v katerem so navedeni obseg dela, obveznosti strank, višina honorarja, morebitne omejitve odgovornosti in rok izvršitve storitve.

3. Zato ji je bil izrečen disciplinski ukrep začasnega odvzema pooblastila ali licence z začasno izključitvijo iz zbornice za dobo 12 mesecev, izvršitev disciplinske sankcije pa je bila odložena za dobo 3 let, če tožnica v tem obdobju ne bo storila druge težje disciplinske kršitve (2. točka sklepa). Poleg tega ji je bil izrečen stranski ukrep, da se po dokončnosti sklepa v disciplinskem postopku sankcija objavi na spletni strani zbornice (3. točka sklepa), naloženo pa ji je bilo tudi plačilo stroškov disciplinskega postopka na prvi stopnji, kot povprečnina v znesku 1.056,00 EUR (4. točka sklepa).

4. Iz obširne obrazložitve med drugim izhaja, da je disciplinski tožilec prvotno zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka na obravnavi dne 16. 5. 2017 deloma spremenil in dopolnil, sicer pa toženka v zvezi s prvo od navedenih kršitev našteva pomanjkljivosti idejne zasnove (IZD), vodilne mape in načrta arhitekture projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekta za izvedbo (PZI). Prvostopenjski organ meni, da je tožnica "s takšnim projektiranjem" naročniku izročila nepopolno strokovno dokumentacijo oziroma dokumentacijo, ki je bila izdelana v nasprotju s pravili stroke, saj vse ugotovljene pomanjkljivosti pomenijo nespoštovanje določb PPD. To pomeni, da je ta dokumentacija izdelana v nasprotju z določbami Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), tožnica pa bi se morala zavedati, da ravna v nasprotju s predpisi, in dejstva, da lahko s svojim ravnanjem povzroči škodo, "ki se kaže v okrnitvi poklica arhitekta". Prvostopenjski organ dodaja še, da ostali očitki pomanjkljivosti projektov in načrtov niso utemeljeni, saj sicer pomenijo odraz slabe prakse in neprimernega stanja tožničine strokovne usposobljenosti, vendar presegajo okvirje, ki jih določajo zakonski in podzakonski akti.

5. Glede druge navedene kršitve, ki je bila predmet dopolnitve na obravnavi dne 16. 5. 2017, prvostopenjski organ navaja, da kršitev, ko član ZAPS z naročnikom ne sklene pisnega dogovora, po Disciplinskem pravilniku ZAPS šteje med težje kršitve. Tožnica je sicer v spis predložila pogodbo z dne 3. 1. 2011, ki jo je sklenila s projektantskim podjetjem, vendar je ta pogodba pavšalna in določa zgolj to, da bosta pogodbenika, namreč tožnica in družba A. sodelovala na področju izdelave projektne dokumentacije. Taka pogodba ne vsebuje vseh potrebnih elementov, da bi zadostila zahtevam Kodeksa poklicne etike. Pri tem ni nikakršnega dvoma, da gre za razmerje med članom ZAPS in njegovim naročnikom, v konkretnem primeru A. Tudi s tem je tožnica škodila ugledu poklica arhitektov, česar bi se zaradi svoje strokovne usposobljenosti in dolgoletnega članstva v ZAPS morala zavedati. Zatrjevano zastaranje vodenja disciplinskega postopka je pretrgano z vsakim procesnim dejanjem pred disciplinskimi organi, zato je bila sprememba zahteve za uvedbo disciplinskega postopka pravočasna.

6. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil, iz obrazložitve njegovega sklepa pa med drugim izhaja, da je bilo zastaranje pretrgano s trenutkom, ko je bila dne 19. 12. 2016 vložena zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, prav tako pa z vsakim naslednjim procesnim dejanjem. Disciplinski pravilnik omogoča tudi spremembo zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, kar pomeni, da je bila tudi sprememba pravočasna in pravilna. Že iz obrazložitve predloga je razvidno, da je namestnik disciplinskega tožilca očital tožnici, da projektna dokumentacija ne vsebuje vseh sestavin, predpisanih s Pravilnikom o projektni dokumentaciji ter da je pomanjkljiva.

7. Tožnica glede ugotavljanja pomanjkljivosti projektne dokumentacije v času postopka ni nikoli predlagala dokazov z izvedencev, zato ne more uveljavljati tega pritožbenega razloga, poleg tega pa so člani disciplinskih organov ZAPS kot poklicne zbornice ustrezno usposobljeni za branje projektne dokumentacije ter preverjanje, ali je izdelana v skladu s predpisi. Postavitev izvedenca zato ni bila niti potrebna. Napake so v izpodbijanem sklepu konkretno opisane, tudi če gre pri tem za manjše napake pa jih je toliko, da ni mogoče govoriti o tem, da gre za dejanja majhnega pomena. Pristojni organ mora v skladu z ZGO-1 sicer res preveriti, ali ima projekt predpisane sestavine, vendar njegovo pomanjkljivo preverjanje ne more razrešiti projektanta odgovornosti za pravilno izvedbo dokumentacije. Upravni organ namreč preverja le, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, in zato ni organ, ki bi "pravno veljavno potrjeval pravilnost izvedene projektne dokumentacije". Drugostopenjski organ meni, da je splošno znano dejstvo, da referenti, ki vodijo postopke za izdajo gradbenega dovoljenja, niso ustrezno strokovno usposobljeni, "da bi do potankosti pregledovali projektno dokumentacijo", niti ni njihova naloga, da bi jo potrjevali. Obveznost, opraviti delo v skladu s pravili stroke in predpisi je na samem projektantu, član zbornice pa "nedvomno stori kršitev Disciplinskega pravilnika, če izroči naročniku nepopolno strokovno dokumentacijo oziroma dokumentacijo, izdelano v nasprotju s pravili stroke, neskladno s temeljnimi zahtevami projektiranja in Zakona o graditvi objektov ter njegovih podzakonskih aktov, ne glede na to, ali je bilo na podlagi take projektne dokumentacije izdano gradbeno dovoljenje".

8. Ne drži, da naj izpodbijani sklep ne bi obsegal načina storitve očitane kršitve ter natančne oznake, s katerimi dejanji naj bi tožnica storila to kršitev. Drugostopenjski organ v zvezi s tem ponavlja opredelitev očitane kršitve v Pravilniku in meni, da je z njim način storitve opredeljen tako, da do kršitve pride, kadar kršitelj naročniku izroči nepopolno projektno dokumentacijo, to pa je v izpodbijanem sklepu "opisano in podkrepljeno z obrazložitvami posameznih napak projektne dokumentacije".

9. Pogodba, ki jo je tožnica sklenila z naročnikom A., ne ustreza zahtevam iz trinajste točke 7. člena Disciplinskega pravilnika, saj iz nje ne izhajajo ne obseg dela, niti obveznosti strank in višina honorarja. Pogodba je bila sklenjena leto in pol preden je podjetje A. sklenilo pogodbo za pripravo PGD, ki je predmet obravnavanega disciplinskega postopka, tako da je že iz tega razloga mogoče ugotoviti, da obseg del, ki naj bi jih izvajala tožnica, v tej pogodbi ni določen. Za neutemeljene šteje drugostopenjski organ tudi tožničine navedbe, da naj bi bila navedena določba Disciplinskega pravilnika v nasprotju z Ustavo in ZGO-1, saj ZGO-1 izrecno določa, da mora biti s projektantom sklenjena pisna pogodba, ki po svoji vsebini pomeni tudi avtorsko pogodbo. Z zahtevo po pisni pogodbi ni nikakor kršena ustavno zagotovljena pravica do svobode znanosti in umetnosti, niti pravica do ustvarjalnosti, saj lahko član ZAPS svobodno odloča o sklenitvi pogodbe. Za ustrezno drugostopenjski organ ocenjuje tudi izrečeno sankcijo.

10. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da gre pri očitanih pomanjkljivostih projektne dokumentacije zgolj za mnenje disciplinskega organa, ki ni podkrepljeno z nobenim dokazom, saj v postopku ni bil angažiran izvedenec. Objekt, za katerega je bila izdelana ta dokumentacija, stoji, zanj je bilo izdano uporabno dovoljenje, tožnica pa opozarja tudi na določbe ZGO-1, po katerih mora upravni organ, preden izda gradbeno dovoljenje, preveriti, ali ima projekt predpisane sestavine. Tudi sicer očitane pomanjkljivosti pomenijo zgolj oblikovne napake in manjše pomanjkljivosti, ki ne opravičujejo postopka zaradi "hujših" kršitev. Če bi bila projektna dokumentacija res bistveno pomanjkljiva, gradbeno dovoljenje ne bi bilo izdano, toženka pa se sklicuje tudi na sodno prakso naslovnega sodišča, po kateri je očitana kršitev Disciplinskega pravilnika podana le pri najhujših pomanjkljivostih, zaradi katerih upravni organ na podlagi dokumentacije ne izda soglasja ali dovoljenja.

11. Tožnica posebej opozarja, da zahteva disciplinskega tožilca ne obsega načina storitve očitane kršitve ter natančne označitve, s katerimi dejanji naj bi tožnica storila očitano disciplinsko kršitev. Te navedbe so zgolj pavšalne, iz opisa očitanega dejanja pa ne izhaja, na katero projektno dokumentacijo se nanaša očitek, prav tako opis ne vsebuje konkretizacije pavšalnega očitka o pomanjkljivosti dokumentacije in njeni nepravilnosti. Z opustitvijo konkretizacije kršitev je bila tožnici odvzeta možnost učinkovite obrambe, saj bi moral disciplinski tožilec splošen očitek konkretizirati, ne pa zgolj ponoviti splošnega opisa kršitve iz Disciplinskega pravilnika. V opisu očitane kršitve namreč ni navedeno, s katero konkretno storitvijo ali opustitvijo naj bi tožnica zagrešila očitano disciplinsko kršitev, ne to, katero pravilo stroke, Pravilnika o projektiranju, Zakona o graditvi objektov ali temeljnih pravil projektiranja naj bi kršila.

12. V zvezi z zastaranjem tožnica opozarja, da dopolnitev zahteve z dne 16. 5. 2017 pomeni nov očitek kršitve, ob tem da je bila prijava vložena že dne 21. 6. 2016, kar pomeni, da je od prejema prijave do uvedbe disciplinskega postopka preteklo več kot 6 mesecev, zato uvedba disciplinskega postopka ni bila več dovoljena. Tudi sicer dokazni postopek ni tekel v smeri dokazovanja pravilnosti in popolnosti projektne dokumentacije, temveč glede tožničinega sodelovanja pri pripravi projektne dokumentacije. Zato ni utemeljenega razloga, da je disciplinski tožilec ob izvajanju dokaznega postopka prišel do novega dejstva, na podlagi katerega bi lahko razširil zahtevo za preiskavo. Ker je bila zahteva za uvedbo disciplinskega postopka povsem spremenjena, s svojimi ravnanji ni pretrgal zastaranja.

13. Glede druge očitane kršitve tožnica navaja, da pogodba s podjetjem A., na katero se sklicuje, vsebuje vse zahtevane elemente, saj iz Disciplinskega pravilnika ne izhaja, da bi moral imeti projektant sklenjeno pisno pogodbo za vsak projekt posebej. Vztraja pri navedbah, da so relevantne določbe Pravilnika protiustavne in v nasprotju z določbo 188. člena ZGO-1, saj ta kršitev ne varuje javnega interesa in pravilnosti ter zakonitosti delovanja članov ZAPS, temveč pomeni pretiran in neutemeljen poseg v ustavne pravice.

14. Posebej tožnica navaja še, da je v senatu disciplinskega sodišča sodelovala A.A., ki je sicer pri projektu, ki je predmet disciplinskega postopka, sodelovala kot neformalna revidentka. Projekt in vsa odprta vprašanja v zvezi z njim je tako poznala že od prej, zato jo je treba šteti za osebo, ki je sodelovala v istem podjemu oziroma organizaciji kot tožnica. V zadevo je bila osebno vključena, zato o njej ni mogla neodvisno oziroma neobremenjeno odločati. Tožnica v zvezi s tem predlaga zaslišanje več prič, meni pa tudi, da je bila izrečena sankcija pretirana. Iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj tako prvostopenjski kot drugostopenjski sklep odpravi in zadevo vrne drugostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Poleg tega predlaga še, naj sodišče toženki naloži povračilo stroškov upravnega spora.

15. Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem ponavlja razloge iz prvostopenjskega in drugostopenjskega sklepa ter dodaja, da organ v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu z ZGO-1 le preveri, ali ima projekt vse predpisane sestavine, ne pa tudi, ali so te sestavine izdelane v skladu s predpisi. Za to preverjanje upravni organ nima ne pristojnosti, ne potrebnega znanja, za pravilnost izdelanih vsebin pa po ZGO-1 odgovarjata odgovorni projektant in odgovorni vodja projekta. V zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka je tožilec v obrazložitvi za vsak sestavni del dokumentacije jasno navedel posamezne ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti, pri čemer je uvodoma pojasnil, da te nepravilnosti izhajajo iz nespoštovanja določb Pravilnika o projektni dokumentaciji. Take navedbe niso pavšalne, saj vsebujejo jasno opisano dejanje ter čas in kraj storitve. Zato je tožničin očitek o nekonkretiziranosti kršitev neutemeljen.

16. Konkretne napake je tožilec opisal že v obrazložitvi zahteve za uvedbo disciplinskega postopka dne 19. 12. 2016, na obravnavi 16. 5. 2017 pa je izrecno opozoril, da te pomanjkljivosti dokazujejo izročitev nepopolne strokovne dokumentacije naročniku, kar pomeni samostojno kršitev Disciplinskega pravilnika. Ne drži, da bi bila tožnici odvzeta možnost učinkovite obrambe, saj ji je senat na obravnavi dne 16. 5. 2017 določil rok za opredelitev do očitkov, tožnica pa je po svojem pooblaščencu podala tudi odgovor na dopolnitev zahteve za uvedbo postopka, vendar se v njem ni opredelila do konkretnih očitkov. Ne drži, da so kršitve le navedba disciplinskega tožilca, saj so dokazane prav s projektno dokumentacijo, ki jo je izdelala tožnica. V nadaljevanju odgovora toženka podrobno povzema vse ugotovljene kršitve in določbe Pravilnika o projektni dokumentaciji, ki so bile z njimi prekršene.

17. Glede razlogov za izločitev A.A. iz drugostopenjskega postopka toženka meni, da ne obstajajo, saj A.A. ni bila in ni zaposlena v isti organizacijski enoti kot tožnica, poleg tega pa je tožničina navedba, da naj bi A.A. sodelovala kot neformalna revidentka pri predmetnem projektu, neresnična. A.A. namreč pri tem projektu ni sodelovala in ni revidirala projektne dokumentacije, kar lahko na zaslišanju tudi sama potrdi. Iz navedenih razlogov toženka sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno in tožnici naloži povračilo stroškov upravnega spora.

18. Tožnica v nadaljnji pripravljalni vlogi v bistvenem ponavlja tožbene razloge.

19. Tožba je utemeljena.

20. Tožnik v uvodu oziroma na naslovni strani tožbe kot izpodbijano odločbo navaja sklep Disciplinskega sodišča z dne 14. 9. 2017, torej upravni akt, ki ga je izdal drugostopenjski organ, v tožbenem predlogu pa sodišču predlaga, naj ta akt „v zvezi“ s sklepom Disciplinske komisije z dne 7. 6. 2017, torej aktom prvostopenjskega organa, odpravi „v celoti“ in zadevo vrne senatu Disciplinskega sodišča ZAPS v ponovno odločanje. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, kar v primeru, če je bila pritožba zoper prvostopenjski upravni akt zavrnjena, po obsežni, enotni in ustaljeni upravnosodni praksi pomeni akt prvostopenjskega organa. V takem primeru je namreč le s tem aktom poseženo v tožnikove pravice oziroma obveznosti, z aktom drugostopenjskega organa pa je zgolj zavrnjena pritožba zoper ta akt. 21. Kot je bilo navedeno, se tožničin tožbeni predlog sicer nanaša na akt organa druge stopnje, vendar izrecno v zvezi z aktom organa prve stopnje. Ker je bila z aktom organa druge stopnje zavrnjena tožničina pritožba zoper akt organa prve stopnje, poleg tega pa so ji bili naloženi stroški pritožbenega postopka, sodišče ob upoštevanju navedene zakonske ureditve ugotavlja, da tak predlog pomeni, da tožnica izpodbija akt prve stopnje v obsegu, v kakršnem je bila njena pritožba zoper ta akt zavrnjena, akt druge stopnje pa v obsegu, kolikor ji je bila z njim naložena dodatna obveznost, namreč plačilo stroškov pritožbenega postopka.

22. Eden od temeljnih razlogov, iz katerih tožnica zatrjuje nezakonitost izpodbijanih sklepov je, da ne v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka, ne v izreku prvostopenjskega sklepa očitane kršitve niso bile konkretizirane na način, ki bi ji omogočal učinkovito obrambo. Pri tem se sklicuje na določbe Disciplinskega pravilnika, ki za zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka predpisuje, da mora med drugim obsegati tudi opis dejanja, iz katerega izhajajo znaki disciplinske kršitve, čas in kraj kršitve ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kršitev kar najbolj označi (tretja alineja 52. člena). Pisni odpravek sklepa, ki vsebuje odločitev prvostopenjskega organa, mora med drugim vsebovati opis kršitve z navedbo določb Pravilnika (četrta alineja prvega odstavka 72. člena).

23. Tožnici je bila najprej spoznana za krivo kršitve iz 38. točke 7. člena Pravilnika, po kateri stori hujšo disciplinsko kršitev član Zbornice, ki izroči naročniku nepopolno strokovno dokumentacijo oziroma dokumentacijo, izdelano v nasprotju s pravili stroke, neskladno s temeljnimi zahtevami projektiranja Zakona o graditvi objektov ter njegovih podzakonskih aktov oziroma neresnično ali zavajajoče tolmači prostorske akte. Ta določba Pravilnika obsega več alternativno določenih načinov storitve, iz izpodbijanega sklepa pa je mogoče povzeti, da toženka tožnici očita neskladnost posameznih značilnosti izročene dokumentacije z določbami Pravilnika o projektni dokumentaciji, za vse te značilnosti pa dodaja, da to pomeni, da je dokumentacija izdelana v nasprotju s pravili stroke.

24. Prvi od očitanih načinov storitve pomeni tako imenovano blanketno normo, kar pomeni, da kaznovalnopravna norma šele skupaj z dopolnilno normo iz drugega predpisa tvori tisto pravno celoto, ki jo sodišče uporabi glede na ugotovljeno dejansko stanje. Da bi bilo dejanje, ki je kot kršitev opredeljeno z blanketno normo, ustrezno konkretizirano, je zato treba navesti dopolnilno normo (v tem primeru konkretna določba PPD), in obrazložiti, v čem naj bi bila ta norma prekršena, razen če kršitev očitno izhaja že samo iz primerjave besedila norme in ugotovljenega dejanskega stanja. Zgolj splošna ugotovitev, da neka lastnost izročene dokumentacije - čeprav je ta lastnost natančno opisana - pomeni neskladje dokumentacije s PPD, torej še ne pomeni ustrezne konkretizacije te kršitve. Šele če bi toženka določno navedla, katera norma PPD je bila prekršena (in v primeru, če kršitev ne bi očitno izhajala iz primerjave dejanskega stanja in besedila norme, tudi zakaj) bi s tem omogočila razpravo o tem, ali je bila norma dejansko prekršena in ob pomenu te kršitve, s tem pa tudi tožničino učinkovito obrambo.

25. Podobno velja tudi za očitek, da je bila dokumentacija zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti izdelana v nasprotju s pravili stroke. Pojem „pravila stroke“ pomeni pravni standard, ki ga je treba v vsakem primeru posebej napolniti z ugotovitvijo, kakšna so ta pravila in zakaj organ meni, da so bila prekršena.

26. Konkretizacija prve od kršitev, glede katerih je bila tožnica spoznana za krivo, ne dosega teh standardov ne v zahtevi za uvedbo postopka, ne v izpodbijanem sklepu, saj toženka v nobenem primeru ni navedla ne konkretnih določb PPD, ne pravil stroke, ki naj bi bila prekršena s predmetno projektno dokumentacijo.

27. Ker sta oba organa toženke disciplinsko sodišče stanovske zbornice in ne redno sodišče, naslovno sodišče posebej poudarja, da se pri preizkusu ustreznosti konkretizacije očitane kršitve ni omejevalo zgolj na izrek izpodbijanega akta, temveč je upoštevalo tudi njegovo obrazložitev, kar pomeni najširšo možno razlago primerne konkretizacije očitanega dejanja (za razliko od standardov, ki veljajo npr. v kazenskem postopku, kjer morajo biti vse relevantne navedbe zajete v opisu dejanja v izreku). Poleg tega sodišče pripominja še, da zahteva po konkretizaciji dopolnilne norme oziroma pravil stroke, ki so bile prekršene, ne pomeni nujno formalnega navajanja oziroma povzemanja celotnih določb PPD ali standardov, temveč bi zadoščalo že, če bi toženka jasno povedala, kakšna je vsebina norme, ki bi se jo morala tožnica držati. Na koncu sodišče dodaja še, da je toženka vse to sicer ustrezno storila v odgovoru na tožbo, s katerim pa ni več mogla odpraviti vsebinskih pomanjkljivosti izpodbijanega akta, saj odgovor na tožbo ni namenjen temu, temveč podrobnejši obrazložitvi stališč stranke po tem, ko se je lahko seznanila s tožbenimi stališči nasprotne stranke.

28. Toženka je ob tem spregledala še, da po 38. točki 7. člena Disciplinskega pravilnika znak očitane kršitve ni golo neskladje dokumentacija z zahtevami ZGO-1 ter njegovih podzakonskih aktov, temveč hkrati (kumulativno) tudi s temeljnimi zahtevami projektiranja. Uporaba veznika „in“ med obema znakoma kršitve namreč že na temeljni, jezikovni ravni, ne pušča nobenega prostora za drugačno razlago, poleg tega pa je po presoji sodišča taka razlaga tudi smiselna oziroma logična, saj bi sicer lahko vsako, še tako nepomembno neskladje projektne dokumentacije z ZGO-1 oziroma podzakonskimi akti pomenilo težjo disciplinsko kršitev. Da bi obravnavana dokumentacija ne bila skladna s temeljnimi zahtevami projektiranja, toženka niti ne zatrjuje.

29. Glede na obrazložitev prvostopenjskega sklepa sodišča v tem pogledu dodaja še, da se sicer strinja, da število kršitev, čeprav so po svoji naravi manj pomembne, ni brezpredmetno za odločitev, vendar je to okoliščino mogoče upoštevati izključno v kontekstu pomena oziroma teže storjene kršitve, ne pa tudi pri ugotavljanju in obrazlaganju njenega obstoja. Če namreč niti vsa neskladja skupaj ne dosegajo standardov za obstoj kršitve, ki jih opredeljuje 38. točka 7. člena Disciplinskega pravilnika (torej tudi nasprotja s temeljnimi zahtevami projektiranja), sploh ni mogoče govoriti o disciplinski kršitvi, zato tudi o njeni teži in pomenu ne.

30. Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da več okoliščin, ki so pravno odločilne za obstoj prve od obravnavanih kršitev, sploh ni ugotovljenih oziroma obrazloženih, kar pomeni, da izpodbijanega akta v tem obsegu ni mogoče preizkusiti. To vedno pomeni bistveno kršitev pravil postopka, zato je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v tem obsegu tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo.

31. V zvezi z drugo od očitanih kršitev sodišče ugotavlja, da je ostalo povsem nejasno, zakaj je toženka za naročnika predmetne projektne dokumentacije štelo podjetje A. V projektni dokumentaciji, ki je priložena disciplinskemu spisu, je namreč podjetje A. navedeno kot projektant v odnosu do investitorice oziroma naročnice B.B., ne pa kot naročnik te dokumentacije. Kot je mogoče povzeti iz prvotne zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, je bilo tako pravno razmerje tudi izhodišče za uvedbo postopka, da bi bilo drugače oziroma zakaj bi bilo drugače, pa ne izhaja ne iz obrazložitve prvostopenjskega, ne drugostopenjskega sklepa.

32. Pri tem sicer drži, da zgolj besedilo 13. točke 7. člena Disciplinskega pravilnika načeloma omogoča razlago, kakršno je očitno uporabila toženka, da je namreč vsako strokovno opravilo, ki ga član zbornice opravi za drugega, treba obravnavati kot opravljanje storitve za naročnika, neglede na njuno medsebojno razmerje. Vendar pa je taka razlaga navedene norme po presoji sodišča bistveno preširoka, saj povsem zanemarja števila pravna razmerja, ki so mogoča med osebo, ki proti naročniku nastopa kot projektant, in članom zbornice, ki opravi dejansko projektiranje. Opravljanje projektiranja v takih pravnih razmerjih – sodišče zgolj kot primera navaja delovno razmerje oziroma trajno pogodbeno razmerje med poslovnima subjektoma – verjetno pomeni prej pravilo kot izjemo.

33. Nenazadnje je tak način dela izrecno predvideval tudi drugi odstavek 28. člena ZGO-1, po katerem sta lahko samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba zagotovila izpolnjevanje pogojev za odgovornega projektanta tudi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, prek kooperacije ali prek drugače zakonito zagotovljenega sodelovanja ustreznega števila posameznikov, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta. Dosledno upoštevanje toženkinega stališče, kot izhaja iz izpodbijanega akta, bi zato pripeljalo do absurdnega rezultata, ko bi morali člani zbornice, ki zagotavljajo svoje storitve v katerem od navedenih pravnih razmerij, za vsako storitev posebej skleniti pisno pogodbo, ki bi ustrezala 13. točki 7. člena Disciplinskega pravilnika, saj bi sicer vsakič zagrešili težjo disciplinsko kršitev. Taka razlaga bi bila v očitnem neskladju z ZGO-1 in zakonodajo, ki ureja navedena pravna razmerja, torej nezakonita, drugačne pa toženka v izpodbijanem in drugostopenjskem sklepu ne ponuja, niti ne navaja kakršnihkoli drugih razlogov v zvezi s tem.

34. Odločitev o drugi od obravnavanih disciplinskih kršitev iz navedenih razlogov temelji na napačni uporabi materialnega prava, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tudi v tem obsegu tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo. Ker so odločitve, ki izhajajo iz 2., 3. in 4. točke izreka prvostopenjskega sklepa in 2. točke izreka drugostopenjskega sklepa po vsebini vezane na del izreka, ki ga je sodišče iz navedenih razlogov v celoti odpravilo, je v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 odpravilo tudi te. Zadeva je s tem v obsegu, v katerem je bila predmet preizkusa pred Upravnim sodiščem, vrnjena v stanje, v katerem je bila, preden so bili odpravljeni upravni akti izdani. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je sodišče zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek, po četrtem odstavku istega člena pa je ta organ vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

35. Tožnica je v tej zadevi sicer predlagala več dokazov in izvedbo glavne obravnave, vendar iz zgornje obrazložitve izhaja, da odločitev sodišča temelji izključno na razlagi materialnega prava, iz katere izhaja še, da toženka v zvezi z eno od očitanih kršitev sploh ni ugotovilo vseh relevantnih dejstev. Predlagani dokazi zato po presoji sodišča ne bi mogli pripeljati do drugačne odločitve, zato je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

36. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, zato se ji priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR, povečani za 22 % DDV, torej skupno 347,70 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1.c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).