Jedro

Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 2. odst. 201. čl. ZZK-1 razpisalo narok in zaslišalo D.K., saj ima odprava pomote pri vpisu posledice zanj in za N.J.K. glede na to, da je pri vl. št. X k.o. Okrog vpisana lastninska pravica na njuno ime na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 15.3.2002, torej pred izdajo sklepa o popravi pomotnega vpisa. Ker pritožnika nista privolila v odpravo zemljiškoknjižne napake, pomoten vpis v zemljiški knjigi pa je mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb, je odločitev prvostopnega sodišča, ki je kljub nasprotovanju pritožnikov izdalo sklep o odpravi pomote pri vpisu, nepravilen. Odpravo zemljiškoknjižne napake je namreč v primeru, kot je obravnavani, ko ni soglasja vseh prizadetih oseb, mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem postopku, v katerem bo morala stranka, ki je zaradi pomote prizadeta v svojih pravicah, uveljaviti dovoljenje za odpravo zemljiškoknjižne napake.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi sklepa Dn.

št. 0 z dne 3.3.2005 in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je bila parc. št. Y travnik odpisana iz vl. št. X k.o. Okrog dne 20.3.1964, pod Dn. št. 1 na podlagi sklepa o dedovanju Občinskega sodišča 1 v Ljubljani z dne 20.11.1963, opr. št. 2 v zvezi s poravnavo z dne

19.9.1963 št. P 3. Glede na to je pri vl. št. X k.o. Okrog ročno vodene zemljiške knjige parc. št. Y travnik podčrtalo z rdečo barvo.

Proti navedeni odločitvi sta vložila pritožbo N.J.K. in D.K., ki sta vpisana kot lastnika nepremičnin, pripisanih pri vl. št. Y k.o. Okrog. Po njunem mnenju je odločitev prvostopnega sodišča nepravilna.

V pritožbi pojasnjujeta, da sta kupila vse nepremičnine, pripisane pri vl. št. Y k.o. Okrog, med njimi tudi sporno parc. št. X. To dejstvo je vse do sklepa zemljiškoknjižne referentke, s katerim je poskušala odpraviti napako, priznavala tudi zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Litiji, saj je izdala več zemljiškoknjižnih izpiskov, iz katerih izhaja, da sta pritožnika lastnika sporne parcele. Pritožnika grajata razloge prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu, namreč, da pooblaščenec, ki je v imenu prodajalke sklenil pogodbo s pritožnikoma, ni imel pooblastila za prodajo sporne parcele, saj je bila sporna parcela navedena v kupoprodajni pogodbi, katero je overil notar. Sklep o vknjižbi lastninske pravice na imeni pritožnikov na podlagi kupoprodajne pogodbe je prejela tudi prodajalka, ki bi proti sklepu lahko ugovarjala, če bi bilo karkoli narobe. Tudi prvostopno sodišče bi moralo zavrniti predlog za prepis lastnine na podlagi kupoprodajne pogodbe v korist pritožnikov, vendar tega ni storilo. Popravljanje podatkov v zemljiški knjigi na način, kot se ga je poslužilo prvostopno sodišče, po njunem mnenju ni dopustno. Zato predlagata, da sodišče druge stopnje njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Predlagata tudi, da naloži prvostopenjskemu sodišču, da se jima opraviči za grobo kršenje lastninske pravice in grobo žaljenje njunega dostojanstva ter prvostopenjskemu sodišču naloži, da povrne vse stroške pritožnikov v tem postopku.

V.G., lastnik nepremičnin, pripisanih pri vl. št. Z k.o. Okrog, v katero je bila sporna parcela v letu 1964 vpisana, je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrnitev, saj meni, da je izpodbijana odločitev pravilna.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu sicer pravilno ugotavlja, da iz druge strani A lista vl. št. X k.o. Okrog pod št. 5 izhaja, da je bila dne 20.3.1964 pod Dn. št. 1 po sklepu o dedovanju Občinskega sodišča 1 v Ljubljani z dne 20.1.1963, opr. št. 2 v zvezi s poravnavo z dne 9.10.1963, opr. št. P 3 odpisana parc. št. Y travnik in vpisana v vl. št. W te k.o.. Parc. št. Y je bila v vl. št. W tudi dejansko vpisana in pri njej vknjižena lastninska pravica za osebo z imenom V.G., roj. 9.10.1949, stanujoč G. vas 4. V tem času je bil kot zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin pri vl. št. X k.o. Okrog, torej tudi pri sporni parceli, vpisan M.M. iz Okroga. Iz prvega strani A lista pod zaporedno št. 46 tudi izhaja, da zemljiškoknjižni referent ob odpisu parc. št. Y iz vl. št. X in vpisu te parcele v vl. št. W k.o. Okrog, te parcele ni podčrtal z rdečo barvo, kar bi pomenilo, da se navedena parcela v vl. št. X k.o. Okrog ne nahaja več. Kljub navedenim pravilnim ugotovitvam pa je izpodbijani sklep nepravilen, saj pomote zemljiškoknjižnega referenta, ko je v letu 1964 opustil podčrtanje parc. št. Y v vl. št. X k.o. Okrog z rdečo barvo, s čimer bi bil dokončno izveden odpis navedene parcele iz vl. št. X in njen vpis v vl. št. W iste k.o., pri kateri je bila sporna parcela tudi dejansko vpisana, ni mogoče popraviti drugače, kot to določata 200. in 201. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 2. odst. 201. čl. ZZK-1 razpisalo narok in zaslišalo D.K., saj ima odprava pomote pri vpisu posledice zanj in za N.J.K. glede na to, da je pri vl. št. X k.o. Okrog vpisana lastninska pravica na njuno ime na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 15.3.2002, torej pred izdajo sklepa o popravi pomotnega vpisa. Ker pritožnika nista privolila v odpravo zemljiškoknjižne napake, pomoten vpis v zemljiški knjigi pa je mogoče odpraviti le s soglasjem vseh prizadetih oseb, je odločitev prvostopnega sodišča, ki je kljub nasprotovanju pritožnikov izdalo sklep o odpravi pomote pri vpisu, nepravilen. Odpravo zemljiškoknjižne napake je namreč v primeru, kot je obravnavani, ko ni soglasja vseh prizadetih oseb, mogoče odpraviti le na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem postopku, v katerem bo morala stranka, ki je zaradi pomote prizadeta v svojih pravicah, uveljaviti dovoljenje za odpravo zemljiškoknjižne napake. Zaradi spoštovanja načela formalosti, ki velja v zemljiškoknjižnem postopku, je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisih po uradni dolžnosti ali na predlog omejeno le na odločanje o pogojih za dovolitev vpisa, določenih v zakonu. Zato pravnih dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v izpodbijanem sklepu kot razlog za odločitev o odpravi pomote in bi bili lahko pravni temelj za takšno odločitev, v zemljiškoknjižnem postopku ni mogoče ugotavljati (glej 29. in 123. čl. ZZK-1). Odločanje o tem, kdo je v skladu z materialnimi predpisi pridobil lasninsko pravico na sporni parceli je lahko le stvar kontradiktornega pravdnega postopka.

Iz navedenih razlogov je pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in v skladu z določbo 3. točke 3. odst. 161. čl. ZZK-1 izpodbijani sklep razveljavilo, saj odprava pomote pri vpisu ni mogoča z izdajo sklepa na podlagi 201. čl. ZZK-1. Pritožbeno sodišče je zaradi razveljavitve izpodbijanega sklepa dovolilo tudi izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika in referentke in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi odprave pomote.

Ob upoštevanju določbe 2. odst. 120. čl. ZZK-1 se v zemljiškoknjižnem postopku glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Po določbi 1. odst. 35. čl. ZNP vsak udeleženec postopka trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. V konkretnem primeru je bil postopek začet po uradni dolžnosti in ne na predlog drugega udeleženca v postopku. Možnosti, da bi stroške, ki so pritožnikoma v tem postopku nastali, povrnilo sodišče, pa niti ZNP, niti ZZK-1 ne predvidevata, zato je takšna zahteva pritožnikov neutemeljena.

Obseg odločanja pritožbenega sodišča v okviru preizkusa s pritožbo izpodbijane odločitve prvostopnega sodišča je določen z določbo 161. čl. ZZK-1 in ob subsidiarni uporabi (čl. 120/2 ZZK-1 in 37. čl. ZNP) z določbo 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku. Zato je pritožbeni predlog, da pritožbeno sodišče naloži prvostopnemu sodišču, da se pritožnikoma opraviči za grobo kršitev lastninske pravice in za grobo žaljenje dostojanstva pritožnikov, ker je sprejelo izpodbijani sklep, neutemeljen. Prvostopno sodišče je sprejelo odločitev, ki je po presoji pritožbenega sodišča nepravilna, zato jo je tudi razveljavilo. Vsaka stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo sodišča, ima na razpolago v zakonu predpisana pravna sredstva, s katerimi lahko izpodbija odločitev, za katero meni, da je nepravilna. Eventuelne napačne odločitve sodišča in razlogov, ki jih sodišče navede v potrditev svoje odločitve, pa ni mogoče razumeti kot žalitev stranke.