Jedro

Prekinjeni pravdni postopek se nadaljuje, ko pravdno sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP), kar lahko stori po tem, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožba prve, druge in tretje tožene stranke se zavrže. II. Pritožba četrte tožene stranke se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pravdni postopek zoper četrto toženo stranko nadaljuje z dnem 9. 8. 2017. 2. Tožena stranka (v nadaljevanju toženci) se zoper uvodoma navedeni sklep pritožujejo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navajajo, da postopki niso bili izvedeni v skladu s predpisi in niso bili upoštevani dokazi, ki so v korist tožencev. Sodišče ni izvedlo javnega sojenja. S tožnico niso podpisali nobene pogodbe o uporabi, nepremičnina pa je delno v lasti osebe, ki ni bila nikoli dolžnik. V obsežni laični pritožbi citirajo številna določila Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Predlagajo, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi.

3. Pritožba prvega toženca, druge toženke in tretjega toženca ni dovoljena. Pritožba četrtega toženca ni utemeljena.

O pritožbi prvega toženca, druge toženke in tretjega toženca

4. Pravni interes za pritožbo je predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Če pravnega interesa ni, je pritožba nedovoljena in zato nedopustna (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Če izpodbijana odločitev v pravni položaj posamezne stranke ne posega in se izpodbijana odločba na njo neposredno ne nanaša, ta stranka nima pravnega interesa za pritožbo. Izpodbijani sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka se nanaša le na četrtega toženca, zato ostali toženci nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper ta sklep.

5. Sodišče druge stopnje tako ob preizkusu dovoljenosti pritožbe ugotavlja, da prvi toženec, druga toženka in tretji toženec nimajo pravice do pritožbe zoper izpodbijani sklep, zato je njihovo pritožbo zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi četrtega toženca

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 10. 2016 ugotovilo, da je predmetni pravdni postopek zoper četrto toženo stranko od dne 13. 1. 2015 zaradi nastopa pravnih posledic osebnega stečaja v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP prekinjen. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je bil stečajni postopek nad četrtim tožencem z dnem 9. 8. 2017 že pravnomočno končan.

7. Prekinjeni pravdni postopek se nadaljuje, ko pravdno sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek (prvi odstavek 208. člena ZPP), kar lahko stori po tem, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).1 Sodišče prve stopnje je to že storilo in s sklepom z dne 15. 6. 2017 pozvalo stečajnega upravitelja S.Z., da prevzame postopek. Glede na vse povedano so bili v predmetni zadevi do izdaje izpodbijanega sklepa izpolnjeni vsi pogoji za nadaljevanje postopka, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se pravdni postopek zoper četrtega toženca nadaljuje.

8. Pritožbene navedbe, da sojenje ni bilo javno in pravično, da niso bili upoštevani vsi dokazi ter da toženci s tožnico niso sklenili nobene pogodbe, se nanašajo na procesne kršitve pri sojenju o glavni stvari oziroma na odločitev o utemeljenosti zahtevka za plačilo uporabnine, zato na presojo pravilnosti sklepa o nadaljevanju postopka ne morejo vplivati. Sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, je procesni sklep in ni odvisen od presoje utemeljenosti zahtevka. Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka pa bo sodišče prve stopnje med drugim ustrezno upoštevalo, ali je imel končani stečajni postopek nad četrtim tožencem kakšne posledice na odločitev o tožbenem zahtevku v tej zadevi.

9. Sodišče druge stopnje tako ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih kršitev, zato je pritožbo četrtega toženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka za uveljavitev terjatve v primeru, če je upnik postopek začel pred začetkom stečajnega postopka, preneha, ko je v stečajnem postopku objavljen sklep o preizkusu terjatev. Prvi odstavek 208. člena ZPP pa med ostalim vsebuje splošno pravilo, da se pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko sodišče stečajnega upravitelja pozove, naj prevzame postopek.