Jedro

Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni je ocenjevana na delovno mesto računovodkinje, ki ga tožnica opravlja v dejavnosti s. p. in gospodarski družbi. Gre za lahko, razgibano delo, brez vsiljenega tempa in ritma, ki si ga za doseganje učinkovitosti lahko narekuje sama, med delom lahko počiva, si delovne obveznosti organizira tako kot zmore in ni izpostavljenosti večjim tveganjem infekcijam in poškodbam. Ob opisanih pogojih dela, obremenitvah in tveganjih po oceni fakultetne komisije ulkusna razjeda goleni ni razlog za popolno začasno nezmožnost za delo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (III., IV. in V. točka izreka).

II. Tožnica nosi sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po združitvi v skupno obravnavanje zadev o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni (list. št. 12)1 tožbenemu zahtevku delno ugodilo tako, da je odpravilo odločbi ZZZS št. ... z dne 4. 6. 2018 in št. ... z dne 22. 5. 2018 v delu odločitve, da je zavarovanka od 2. 6. 2018 dalje zmožna za delo (I. tč. izreka) in izreklo, da je bila zaradi bolezni tudi od 2. 6. 2018 do 2. 7. 2018 začasno nezmožna za delo za polni delovni čas (II. tč. izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 21. 8. 2018 in št. ... z dne 31. 7. 2018, po katerih je zavarovanka od 4. 8. 2018 dalje zmožna za delo s krajšim delovnim časom od polnega ter ugotovitev, da je bila začasno nezmožna za delo zaradi bolezni od 4. 8. 2018 do 10. 9. 2018 tudi za preostale štiri ure dnevno (III. tč. izreka). Enako je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 24. 10. 2018 in št. ... z dne 25. 9. 2018 ter ugotovitev, da je bila tožnica začasno nezmožna za delo zaradi bolezni od 29. 9. 2018 do 30. 10. 2018 tudi za preostale štiri ure dnevno (IV. tč. izreka). Toženo stranko je zavezalo, da tožnici v 15 dneh povrne 578,38 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. tč. izreka).

2. Tožnica se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper zavrnilni del sodbe (III. in IV. točke izreka ter V. točko, kolikor stroški niso priznani v celoti). Predlaga spremembo v smeri ugoditve tožbenim zahtevkom, oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Boleha zaradi ulkusne razjede na goleni desne noge, bila je pretežno v polnem bolniškem staležu, zato se z zavrnilnim delom sodbe ne strinja. Sklicuje se na pripravljalno vlogo z dne 4. 6. 2019, v kateri je poudarila, da izvedenska komisija ni argumentirano odgovorila na njene pripombe in vprašanja iz vloge z dne 27. 3. 2019, in sicer: ali je v zvezi z ulkusom na goleni zdravljenje vodeno strokovno pravilno; kaj pomeni okoliščina, da dve leti pri celjenju razjede ni bistvenega napredka; kako dolgo lahko takšno stanje traja, oz. kaj je pričakovati v nadaljevanju; in kako na potek zdravljenja vpliva delo na delovnem mestu četudi le v polovičnem delovnem času.

Odločitve imenovanega zdravnika in zdravstvene komisije so se spreminjale od polne, polovične do polne nezmožnosti za delo, kar ne razume, saj se po lastnih občutkih stanje ni nič spreminjalo. Organi tožene stranke so pograbili njeno odkritosrčno izjavo, da se trudi delati 4 ure dnevno - 2 uri dopoldne in 2 popoldne in ji priznali 4 urno začasno nezmožnost, pri tem pa ostajajo nerazjasnjeni medicinski razlogi, ki takšno angažiranje utemeljujejo. Ne soglaša, da je situacija pri štiriurnem sedečem delu enaka, kot če bi bila doma. Komisija je svetovala posvet s strokovnjaki terciarne ustanove o dodatni obliki zdravljenja, zato jo je zanimalo, ali bi bila potrebna hospitalizacija in kako to, da komisija ni imela nobenega predloga za dodatne ali uspešne terapije. Ker je sodišče zavrnilo dokaz z zaslišanjem člana izvedenske komisije, je v skladu z 286.b členom ZPP uveljavljala procesno kršitev. Z razlogi za zavrnitev dokaza v izpodbijani sodbi se ne strinja. Zaradi zavrnjenega dokaznega predlaganega z zaslišanjem člana komisije in novega izvedenca, je kršena pravica do sodelovanja v postopku, kar predstavlja kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodba sodišča v izpodbijanem zavrnilnem delu izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

5. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do zatrjevane absolutne bistvene kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Kontradiktornost iz 1. odstavka 5. člena ZPP je neposredni izraz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave Republike Slovenije3 (Ustava). Načelo se nanaša na dokazni postopek, saj ima stranka pravico, da v njem sodeluje, predlaga dokaze in se izreče o predlogih nasprotne stranke. Tej pravici na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da predlagane dokaze izvede. Vendar obveznost sodišča ni absolutna. Ni dolžno izvajati dokazov, ki niso potrebni, ker je dejstvo že dokazano, ki niso relevantni, ker dejstvo, ki naj bi se dokazovalo, za razsojo pravno ni odločilno ali za dokazovanje določenega dejstva niso primerni. Razlogi za zavrnitev dokaznega predloga morajo biti razvidni iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi (2. odst. 287. člena ZPP) ali iz obrazložitve končne sodne odločbe.

Sodišče je na naroku 22. 8. 2019 (list. št. 68) zavrnilo predlagano zaslišanje sodnega izvedenca MDPŠ z obrazložitvijo, da je v pisnem mnenju in dopolnitvi odgovorjeno na vsa relevantna vprašanja tožnice, ter bistveno enako tudi v 12. točki obrazložitve sodbe. V okoliščinah konkretnega primera zato ni mogoče uspešno zatrjevati kršitve pravice do dokazovanja ali sodelovanja v postopku, saj zatrjevana bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ni podana.

Predmet pritožbene presoje

6. Z izpodbijano III. in IV. točko izreka sodbe je zavrnjena odprava toženčevih odločb, po katerih je bila zavarovanka, (v socialnem sporu: tožnica) od 4. 8. 2018 do 10. 9. 2018 začasno nezmožna za delo krajši delovni čas 4 ure dnevno (odločba zdravstvene komisije št. ... z dne 21. 8. 2018)4 in enako od 29. 9. 2018 do 30. 10. 2018 po odločbi zdravstvene komisije št. ... z dne 24. 10. 20185. Sodišče je presodilo, da sta dokončni upravni odločbi pravilni in zakoniti, tožbeni zahtevek na njuno odpravo zavrnilo in posledično tudi vtoževano začasno nezmožnost za delo za preostale 4 ure dnevno.

Dejanske okoliščine primera, relevantne za pritožbeno rešitev zadeve

7. Vendar tudi pritožbeno sodišče enako, kot prvostopenjsko ocenjuje, da je v pisnem mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja (fakultetna komisija), v kateri sta sodelovala prof. dr. A.A. in prof. dr. B.B. z dne 25. 2. 2019 (list. št. 27 - 34) ter dopolnilnem mnenju z dne 25. 4. 2019, izdelanim na tožničine pripombe (list. št. 47-57), dovolj prepričljive in objektivizirane strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila tožnica od 4. 8. 2018 do 10. 9. 2018 ter od 29. 9. 2018 do 30. 10. 2018 začasno nezmožna za delo za 4 ure dnevno in ne polni delovni čas, kot vztraja v pritožbi. Izvedensko mnenje temelji na razpoložljivi listinski medicinski dokumentaciji in izvidu osebnega pregleda, je prepričljivo obrazloženo po pravilih medicinske znanosti, stroke in izkušenj, upoštevajoč obremenitve, škodljivosti in tveganja na delovnem mestu in delovnem okolju, na katero se ocenjuje začasna nezmožnost za delo.

8. Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni je ocenjevana na delovno mesto računovodkinje, ki ga tožnica opravlja v dejavnosti s. p. in gospodarski družbi. Gre za lahko, razgibano delo, brez vsiljenega tempa in ritma, ki si ga za doseganje učinkovitosti lahko narekuje sama, med delom lahko počiva, si delovne obveznosti organizira tako kot zmore in ni izpostavljenosti večjim tveganjem infekcijam in poškodbam. Ob opisanih pogojih dela, obremenitvah in tveganjih po oceni fakultetne komisije ulkusna razjeda goleni ni razlog za popolno začasno nezmožnost za delo.

9. Ni dvoma, da ima tožnica persistirano razjedo na desni goleni od maja 2017, zaradi katere je od septembra 2017 vodena pri dermatologu. Gre za kronično razjedo desne goleni, z nakazano tendenco izboljšanja po infekcijskem zdravljenju april 2018 ter pridruženo anksiozno depresivno simptomatiko. Vendar fakultetna komisija ugotavlja, da se je tožnica pred ocenjevalnim obdobjem zdravila zaradi hujše anemije in razjede želodca, kar je zahtevalo polni bolniški stalež, da se je to zadevno stanje umirilo in da iz izvida kliničnega pregleda 4. 10. 2018 izhaja potreba po še enem mesecu krajše delovne ekspozicije in počitka s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno.

10. Iz izvida osebnega pregleda na fakultetni komisiji dne 11. 2. 2019 (list. 32- 33) med drugim izhaja, da je tožnica izrazito prekomerno prehranjena, da ima na zunanji strani desne goleni 10 x 8 cm veliko razjedo, ki gnojno secernira, da so robovi rdečkasti in dajejo videz zdravljenja, da je okolica hiperemična, rahlo povišane temperature, da je golen nakazano spremenjena v smislu hipostatskega dermatitisa, da zaradi tovrstnih težav slabo spi in jemlje Sanval, hodi k psihologu na terapijo, da psihiatričnih zdravil še ne jemlje in da se trudi znižati telesno težo. Zapisana je njena izjava, da štiriurno delo dvakrat po 2 uri dnevno še zmore in bi rada ostala delovno aktivna, da si nogo previja trikrat dnevno, enkrat s pomočjo patronažne sestre, zato so pritožbene navedbe, češ da so organi tožene stranke "pograbili" njeno odkritosrčnost, protispisne in celo nelogične. Po prepričljivi oceni fakultetne komisije zdravstveno stanje glede na specialistične izvide ne utemeljuje tožničine polne začasne nezmožnosti za delo, temveč le krajši delovni čas 4 ure dnevno.

Sicer je fakultetna komisija na tožničino vprašanja, ali bi lahko 4-urno delo vplivalo na zdravljenje golenske razjede logično sprejemljivo pojasnila, da bi bila tovrstna ocena hipotetična, da nanjo strokovno ni mogoče odgovoriti, in da zmanjšana delovna obveznost na štiri ure dnevno omogoča dovolj počitka in možnosti za kvalitetno zdravljenje v smislu prevezovanja in aktivnosti, usmerjene v zmanjševanje telesne mase. Pri pretežno sedečem delu ima lahko nogo v razbremenjujočem položaju dvignjeno oz. podloženo, tako da so obremenitve pri delu podobne obremenitvam izven dela. Glede vprašanja tožnice o nadaljnjem zdravljenju razjede sta izvedenca sicer res svetovala posvet s strokovnjaki terciarne ustanove, vendar je to edino dopustno, saj v okviru izvedenstva o vprašanju začasne nezmožnosti za delo nista pooblaščena niti pristojna za dajanje nasvetov glede diagnostičnih obdelav ali terapevtskih obravnav.

Gre izključno za presojo, ali je tožnica zaradi bolezni začasno nezmožna za delo 4 ure dnevno, kot je presodilo prvostopenjsko sodišče in pred njim tožena stranka, ali 8 ur dnevno, tako kot vztraja v pritožbi. Ne gre za ocenjevanje, ali je zdravljenje ulkusa goleni vodeno strokovno pravilno ali ne, kaj pomeni, da naj pri zdravljenju ne bi bilo napredka, kako dolgo lahko takšno stanje še traja, oz. kaj je pričakovati v nadaljevanju. Za pritožbeno rešitev zadeve tovrstna vprašanja pravno niso relevantna in odgovori nanje, tudi če obstajali, ne bi mogli pogojevati drugačne odločitve od izpodbijane.

11. Ker je prvostopenjsko sodišče z zavrnilnim delom sodbe na dovolj razčiščeno dejansko stanje pravilno uporabilo 81. in 82. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju6 (ZZVZZ) ter relevantne določbe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja7 (POZZ), pritožba ne more biti uspešna. Na podlagi 353. člena ZPP jo je potrebno zavrniti in potrditi III. in IV. točko izreka izpodbijane sodbe. Pritožbo je potrebno zavrniti tudi zoper stroškovni izrek sodbe (V. točka), saj je tožena stranka glede na tožničin uspeh v sporu, pravilno zavezana k povračilu 578,38 EUR stroškov postopka.

12. Ob takšnem pritožbenem izidu je na temelju 365. člena potrebno hkrati odločiti, da trpi tožnica sama svoje stroške pritožbe.

1 Sklep št. I Ps 861/2018, I Ps 1143/2018 z dne 20. 11. 2018. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 4 S prvostopenjsko odločbo z dne 31. 7. 2018 je imenovani zdravnik ugotovil, da je bila začasno nezmožna za delo od 2. 8. do 3. 8. 2018, od 4. 8. 2018 dalje pa zmožna za delo. 5 In z njo spremenjena prvostopenjska odločba imenovanega zdravnika z dne 25. 9. 2018, da je tožnica od 29. 9. 2018 zmožna za delo. 6 Ur. l. RS, št. 72/06- uradno prečiščeno besedilo s poznejšimi spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 30/03- prečiščeno besedilo s poznejšimi spremembami.