Jedro

Potrdilo občine ni bilo v teku upravnega postopka predloženo tožeči stranki, da bi se lahko ta o njem sploh izjavila.

Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za infrastrukturo, št. 0141-143/2006-DE-118 z dne 24. 1. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku v 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka vlogo tožnice za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – dolomit, na pridobivalnem prostoru kamnoloma X. pri ..., Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju MO Slovenj Gradec), zavrnila.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 5. 6. 2015 pravočasno podala pisno vlogo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen – dolomit, na pridobivalnem prostoru kamnoloma X. pri ... . Tožena stranka v izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožeča stranka ni pridobila potrdila o potrjenem elaboratu o zalogah in virih iz 83. člena Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1). Dne 30. 11. 2017 je tožena stranka zaradi ekonomičnosti postopka in iz razloga, da vlagatelju vloge ne bi nalagali izdelavo dodatne tehnične dokumentacije zaprosila MO Slovenj Gradec za potrdilo, oz. mnenje o skladnosti pridobivalnega prostora z dokumenti urejanja prostora. MO Slovenj Gradec je dne 12. 12. 2017 pojasnila, da je 2. 12. 2017 stopil v veljavo Občinski prostorski načrt mestne občine in, da parcela s parc. št. 650/3 k.o. X. leži v enoti urejanja prostora EUP: SE01, za katero je predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN). Tožena stranka je tako ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora, ki bi omogočil nosilcu rudarske pravice, da tudi po letu 2015 izvaja na pridobivalnem prostoru gramoznice X. pri ... izkoriščanje mineralne surovine, zato je tožena stranka na podlagi navedenega, da obstajajo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje omejitve, odločil, da vlogo tožeče stranke zavrne.

3. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu iz vseh pritožbenih razlogov, saj je tožena stranka nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje ter iz tako ugotovljenih napačnih dejstev napravila napačen sklep glede dejanskega stanja, posledično pa je tudi napačno uporabila materialno pravo. Pri izdaji izpodbijane odločbe je tožena stranka storila tudi več absolutnih kršitev določil upravnega postopka. Tožeča stranka meni, da izpolnjuje vse pogoje za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice do konca leta 2042, zato predlaga, da sodišče na podlagi zadnje alinee prvega odstavka 33. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloči v sporu polne jurisdikcije, tako da izpodbijano odločbo spremeni in ugodi vlogi tožeče stranke za podaljšanje veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine tehnični kamen dolomit na pridobivalnem prostoru kamnolom X. pri ..., ugodi in le-to podaljša do konca leta 2042. Podredno pa tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje.

4. Tožeča stranka meni, da je obrazložitev izpodbijane odločbe nejasna in nepopolna in se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je vloga za podaljšanje rudarske pravice popolna, in tožena stranka našteva potrjen elaborat o zalogah in virih, nato pa v naslednjem odstavku zatrjuje, da vlagatelj vloge ni pridobil potrdila o potrjenem elaboratu o zalogah in virih iz 83. člena ZRud-1. Nato pa v obrazložitvi navaja, da je upravni organ zaradi ekonomičnosti postopka in iz razloga, da vlagatelju ne bi nalagal izdelavo dodatne tehnične dokumentacije sam zaprosil MO Slovenj Gradec za potrdilo oz. mnenje o skladnosti pridobivalnega prostora z dokumenti urejanja prostora. Tako je nejasna izpodbijana odločba, da tožeča stranka ni pridobila potrdila o potrjenem elaboratu o zalogah in virih, nato pa iz odgovora MO Slovenj Gradec obrazložitev zaključuje, da niso izpolnjeni skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora, ki bi omogočil nosilcu rudarske pravice, da tudi po letu 2015 izvaja na pridobivalnem prostoru gramoznici X. pri ... izkoriščanje mineralne surovine. Navedeno je bil razlog, na katerega je tožena stranka oprla svojo zavrnilno odločitev. Odločitev o tem, da pogoji skladnosti niso izpolnjeni je po mnenju tožeče stranke vsekakor preuranjena, predvsem pa praktično brez jasne obrazložitve in utemeljitve, zato se je tudi ne da preizkusiti, saj zgolj sklicevanje na dopis MO Slovenj Gradec z dne 12. 12. 2017 ni dovolj in iz povzetka obrazložitve izpodbijane odločbe tudi ne izhaja, da niso izpolnjeni pogoji skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora.

5. Tožeča stranka meni, da je tožena storila še eno absolutno kršitev pravil postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj tožeči stranki kot stranki upravnega postopka ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. V konkretnem primeru prav o pojasnilu MO Slovenj Gradec, še več kot izhaja tudi iz same obrazložitve tožena stranka kot upravni organ tožeči stranki sploh ni dala možnosti, da sama predloži dokazila skladnosti, pa bi morala, ne pa da lastno zanemarjanje postopkovnih pravil obravnava kot izraz usluge do tožeče stranke. Torej tožena stranka je kršila načelo kontradiktornosti, saj tožeča stranka ni imela možnosti dokazovati skladnost pridobivalnega prostora v prostorskih dokumentih MO Slovenj Gradec. Tožeča stranka bi ugotovitve tožene stranke iz obrazložitve izpodbijane odločbe češ, da niso izpolnjeni pogoji skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora, izpodbijala že prej, če bi jo tožena stranka seznanila s svojimi ugotovitvami oz. s pojasnili MO Slovenj Gradec z dne 12. 12. 2017. Tožeča stranka tako predloži dokumente, ki jih prej ni imela možnosti, da je pogoj skladnost pridobivalnega prostora izpolnjen. Tožeča stranka je pridobila dne 29. 1. 2018 že celo lokacijsko informacijo za zemljišče parc. št. 650/3, del 650/1 in del 651/1, torej prav za pridobivalno območje kamnoloma X. pri ... . Tožeča stranka tudi opozarja, da v Uradnem listu RS, št. 65/2017 objavljen Odlok o občinskem prostorskem načrtu MO Slovenj Gradec in ta v 43. členu izrecno podaja usmeritve za izkoriščanje mineralnih surovin, kjer posebej navaja tudi kamnolom X. pri ... . Navedeno kaže na to, da je izpodbijana odločba povsem brez pravne podlage, saj razlog za zavrnitev vloge tožeče stranke v prostorskih dokumentih MO Slovenj Gradec ne obstoji. Zaradi procesnih kršitev tožena stranka dejanskega stanja sploh ni pravilno ugotovila.

6. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa predložila upravne spise.

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi sodišče presoja zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila vlogo tožeče stranke za podaljšanje rudarske pravice.

9. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožeča stranka rudarsko pravico izvajala na podlagi koncesijske pogodbe za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine št. 0141-143/2006-13 z dne 10. 6. 2009. Tožeči stranki je bila rudarska pravica dvakrat podaljšana pod posebnimi pogoji iz ZRud-1. Pogoji za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice, so določeni v 50. členu ZRud-1 in nosilec rudarske pravice mora k vlogi za podaljšanje rudarske pravice, predložiti dokumente skladno z drugim odstavkom 50. člena ZRud-1

10. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožeča stranka pravočasno v roku iz prvega odstavka 50. člena ZRud-1, podala dne 5. 6. 2015 pisno vlogo za podaljšanje rudarske pravice, kateri je predložila dokumente skladno z drugim odstavkom 50. člena ZRud-1, razen potrdila o potrjenem elaboratu o zalogah in virih iz 83. člena ZRud-1. Vendar pa iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bila ta zavrnjena iz razloga, ker niso izpolnjeni pogoji skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora, ki bi omogočil nosilcu rudarske pravice, da tudi po letu 2015 izvaja na pridobivalnem prostoru gramoznice X. pri ... izkoriščanje mineralne surovine.

11. Določba drugega odstavka 36. člena ZRud-1 določa, da skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora ugotavlja izdajatelj prostorskega izvedbenega akta, namenjenega rudarstvu na podlagi zahteve ministrstva, pristojnega za rudarstvo.

12. Tožena stranka preveri skladnost pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora na način, kot ga določa 36. člen tega zakona (tretji odstavek 50. člena ZRud-1). Pogoje za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje določa 50. člena ZRud-1, ki v 5. točki prvega odstavka določa kot pogoj med drugim tudi, da je pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora.

13. Ni sporno, da je tožena stranka po uradni dolžnosti pridobila podatke iz MO Slovenj Gradec glede skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora. MO Slovenj Gradec je izdala potrdilo 12. 12. 2017, da niso izpolnjeni pogoji skladnosti pridobivalnega prostora gramoznice X. pri ... za izkoriščanje mineralne surovine in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora.

14. Sodišče nadalje ugotavlja, da je utemeljen tožbeni ugovor, da potrdilo z dne 12. 12. 2017 MO Slovenj Gradec ni bilo v teku upravnega postopka predloženo tožeči stranki, ki bi se lahko o njem sploh izjavila. Glede na dejstvo, da je upravni organ po uradni dolžnosti pridobil podatke, je s tem že izvajal ugotovitveni postopek na podlagi 145. člena ZUP, saj se slednji izvede za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembna za razjasnitev zadeve in s katerimi organ ne razpolaga oziroma mu niso znani.

15. Stranka ima pravico udeleževati se ugotovitvenega postopka in za dosego namena, ki ga ima ta postopek, dajati potrebne podatke ter braniti svoje pravice in z zakonom zavarovane koristi. Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti: da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku; da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih; da sodeluje pri izvedbi dokazov; da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (prvi in tretji odstavek 146. člena ZUP).

16. Načelo kontradiktornosti je izraz pravice do poštenega postopka (sojenja), ki ga določa tudi 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Načelo kontradiktornosti zagotavlja stranki možnost, da se pred odločitvijo organa seznani z navedbami in dokaznimi predlogi ter pravnimi stališči nasprotne stranke.

17. Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe (četrti odstavek 146. člena ZUP), v nasprotnem primeru je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s 1. točko tretjega odstavka 146. člena ZUP.

18. Ker v postopku izdaje upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar je (lahko) vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, je s tem podana bistvena kršitev pravil postopka (2. točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), kar pomeni, da je to v vsakem primeru razlog za odpravo odločbe.

19. Iz navedenih razlogov je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in na podlagi tretjega odstavka tega člena zadevo vrnilo organu, ki jo je izdal, v ponovni postopek.

20. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka in odločiti po navedenih pravilih ZUP in dati tožeči stranki možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe. Prav tako bo tožena stranka v ponovnem postopku morala razjasniti dejansko stanje, glede spremembe pridobivalnega prostora in njegove namenske rabe o izkoristku mineralne surovine tehnični kamen-dolomit, na obravnavanem območju, ter ponovno odločiti o utemeljenosti vloge tožeče stranke, za podaljšanje rudarske pravice.

21. Zaradi kršitev pravil postopka, ki jih mora odpraviti organ, sodišče samo ni moglo odločiti o stvari (analogna uporaba prvega odstavka 65. člena ZUS-1). Prav tako tudi ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

22. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

23. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).