Jedro

Tako ime kot tudi znak stranke z interesom se bistveno in nedvoumno razlikujeta od že prej registriranega imena in znaka tožeče stranke v tolikšni meri, da niti ime niti znak stranke z interesom ne bosta spravljali oz. bi utegnili spraviti državljane v zmoto.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je z izpodbijano odločbo v register političnih strank pri politični stranki A. vpisala spremembo statuta, spremembo imena v: B., spremembo kratice imena v: B., spremembo znaka, spremembo zastopnika in spremembo programa stranke ter izbrisala skrajšano ime A..

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je politična stranka A. z vlogo z dne 6. 4. 2018 podala vlogo za vpis spremembe statuta, imena, skrajšanega imena, kratice imena, programa in zastopnika stranke v register političnih strank. Po dopolnitvi vloge in po pregledu celotne dokumentacije je tožena stranka ugotovila, da je politična stranka A. na kongresu stranke 5. 4. 2018 sprejela spremembe statuta, imena, skrajšanega imena, kratice imena, znaka in programa stranke ter izvolila nove organe stranke ter dr. C.C. za predsednika stranke. Novo ime stranke je B., kratica imena pa B.. Stranka je tudi sprejela sklep, da nima skrajšanega imena stranke. Tožena stranka je ugotovila, da stranka B. (v nadaljevanju stranka z interesom) izpolnjuje vse pogoje, ki jih določa materialni zakon za vpis spremembe statuta, imena, skrajšanega imena, kratice imena, znaka, zastopnika in programa stranke v register političnih strank, zato je odločila tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.

3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ker je bila objava izreka odločbe o vpisu stranke v register v Uradnem listu RS dne 20. 4. 2018, pravočasno v tridesetdnevnem roku vlaga tožbo, s katero izpodbija to odločbo. Nadalje navaja, da izpodbija odločbo v delu, ki se nanaša na spremembo imena v B. ter na spremembo znaka v sliko stiliziranega nageljna z rdečim cvetjem in zelenim pecljem pod katerim je napis B.. Nadalje navaja, da je bila sama vpisana v register političnih strank z imenom Č. že 18. 5. 2005 in je v političnem prostoru zelo prepoznavna. Meni, da bo z registracijo imena stranke z interesom med volivci in volivkami nastala zmeda, saj bodo napačno ocenili, da B. pomeni, da je prišlo pri tožeči stranki do ustanovitve frakcije. Po 16. členu Zakona o političnih strankah (v nadaljevanju ZPolS) se mora tudi kratica imena in znak politične stranke bistveno in nedvoumno razlikovati od že prej registriranih kratic in znakov. Tožeča stranka meni, da se ime stranke z interesom B. ne razlikuje bistveno in nedvoumno od njenega imena Č. in da se prav tako bistveno in nedvoumno ne razlikuje njihov znak, ki vsebuje sliko rdečega nageljna z zelenim pecljem. Opisana situacija spravlja državljanke in državljane v zmoto, pri čemer je zmota lahko tudi hipotetična in ni nujno, da že nastane. Posledica zmote pa lahko pomeni tudi napačno glasovanje na volitvah in posledično vplivanje na volilno glasovanje ter na sestavo oblasti. Ko se v volilni kabini državljan sreča z volilnim listkom, listka ne preučuje in ne prebira vseh imen strank, temveč voli hitro in obkroži ime, ki mu je najbolj znano in blizu in volišče tudi hitro zapusti. Ker je ime stranke B. podobno imenu tožeče stranke Č., lahko v takem primeru hitro pride do zmote in zamenjave. V nadaljevanju tožeča stranka našteva nekaj primerov iz tujine, konkretno iz Združenega kraljestva, kjer je imena strank zavrnila Elektorska komisija. Nadalje navaja, da bi bilo potrebno pri reševanju tega spora uporabiti sodno prakso s področja varstva blagovnih znamk in varstva firme. Znaki razlikovanja političnih strank so prav tako kot znamke namenjene širokemu krogu ljudi, ki ni omejen in definiran. Ob vizualni primerjavi obeh imen lahko res ugotovimo, da ime B. vsebujejo ime D., vendar pa je osrednji dominantni del imena beseda G.. V obeh primerih gre tudi za enako zgradbo in sicer gre za samostalnik F. in pridevnik G.. Sodišče EU je že presodilo v zadevi LIFE vs. THOMSON LIFE, da je mlajša znamka kljub temu, da vsebuje dodatno besedo THOMSON, zamenljivo podobna starejši znamki LIFE, saj vsebuje isto besedo LIFE ter je njeno registracijo zavrnilo. Tudi pri fonetični primerjavi imen lahko ugotovimo izjemno majhno mero razlik. Izgovorjava socialdemokrati je skoraj identična kot socialni demokrati. V Sloveniji je pomen E. povezan s točno določeno politično stranko, to je s tožečo stranko in ne s splošno nazorsko usmeritvijo. Ime tožeče stranke v Sloveniji je zelo poznano in jo državljani povezujejo in prepoznavajo v povezavi s tožečo stranko. Beseda D. pa namiguje, da gre za novo ločino tožeče stranke. Če se v Google odtipkajo besede „B.“, prikaže zadetke tožeče stranke. Enako je televizija Nova 24ur vabila k ogledu oddaje, kjer je H.H. predstavljal stranko kot B.. Če še televizija meša imena, je očitno, da bo do zmede prišlo tudi med državljani Republike Slovenije. Znak stranke z interesom vsebuje tudi besedni del B., ki pa je skoraj identičen imenu tožeče stranke. Pozornost državljanov pa ne bo usmerjena samo v sliko nageljna, ampak tudi v besedilo. Poleg tega ima stranka z interesom registriran znak, ki je v veliki večini živo rdeče barve, to pa je tradicionalna barva tožeče stranke. To dodatno nakazuje na namen ustvarjanja zmede na političnem področju. Stranka z interesom celo uporablja spletno domeno ... brez besede D., kar še dodatno spravlja v zmoto vse državljane in potencialne volivce. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi v delu, ki se nanaša na spremembo imena v B., na spremembo znaka in s spremembo imena in s spremembo znaka iz prejšnjih dveh alinej povezane spremembe statuta A. in da se ime ter znak B. izbriše iz registra političnih strank ter se jim prepove delovanje pod tem imenom in znakom ter se jim prepove uporabo spletne domene ... Podrejeno pa predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje. V obeh primerih predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo meni, da se ime, kratica imena in znaka stranke z interesom bistveno in nedvoumno razlikujejo od imena in znaka tožeče stranke. Iz registriranega znaka tožeče stranke izhaja, da je njen znak kratica stranke v beli barvi na rdečem polju, iz registriranega znaka stranke z interesom pa izhaja, da je njen znak stiliziran nagelj in kratica stranke ter napis B. v rdeči, zeleni in črni barvi. Po primerjavi obeh znakov tožena stranka meni, da se znaka razlikujeta v tolikšni meri, da ob običajni pozornosti ne povzročata in tudi v bodoče ne bi smela povzročati nejasnosti v pravnem prometu oziroma spravljati državljanke in državljane v zmoto. Posamezne besede, ki jih vsebujejo imena že registriranih političnih strank, pa niso zaščitene, zato jih lahko v imenu uporabljajo tudi druge stranke, vendar mora stranka, ki želi v imenu uporabiti že zasedeno besedo, kot je npr. socialni in demokrati, dodati še toliko razlikovalnih elementov, da se bo ime stranke bistveno in nedvoumno razlikovalo od imen drugih že registriranih strank. Tožena stranka meni, da imata tožeča stranka in stranka z interesom oznake npr. „G.“ na eni in „D.“ ter „E.“ na drugi strani, na podlagi katerih se polno ime „B.“ razlikuje od polnega imena „Č.“. Obe registrirani imeni se razlikujeta v tolikšni meri, da ob običajni pozornosti ne povzročata in tudi v bodoče ne bi smeli povzročati nejasnosti v pravnem prometu. Poleg tega se v vseh demokratičnih družbah v imenih strank najpogosteje uporabljajo določeni izrazi kot so demokrati, socialni demokrati, krščanski demokrati, liberalni demokrati ipd. V registru političnih strank že obstajajo imena strank, ki se od drugih razlikujejo le po eni ali več besedah. Glede navedb tožeče stranke, da bi bilo potrebno uporabiti sodno prakso s področja varstva blagovnih znamk in varstva firme, pa tožena stranka meni, da se ne uporablja sodna praksa prava intelektualne lastnine, saj sme politična stranka v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime, skrajšano ime, kratico imena in znak. Imena strank niso namenjena razlikovanju blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja, ampak so namenjeni identifikaciji politične stranke ter njihovemu razlikovanju od drugih že registriranih političnih strank. Glede spletne strani ... pa tožena stranka pripominja, da se spletna domena, navedbe na spletnih straneh ipd. ne registrirajo niti jih ZPolS posebej ne ureja in jim ne daje pravnega varstva. Predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo predlaga, naj sodišče najprej ugotovi, ali je bila tožba vložena v 30 dnevnem roku. Po njenem mnenju je bil zadnji rok za vložitev tožbe 20. 5. 2018 in ne 21. 5. 2018. Med drugim tudi navaja, da sta imeni obeh strank zlahka ločljivi, prav tako obe kratici. Enako velja glede znaka. Glede sklicevanja na to, da je rdeča barva tradicionalna barva tožeče stranke, pa stranka z interesom meni, da bi potemtakem lahko tožeča stranka tožila kogarkoli, ki bi uporabljal rdečo barvo. Stranka z interesom nadalje navaja, da se sama nenehno trudi, da ne bi prišlo do zamenjave, ker to ni v njenem interesu. Glede navajanja primerljivih primerov iz tujine pa stranka z interesom meni, da je potrebno poudariti standarde Republike Slovenije, ne pa razlagati, kako je to področje urejeno v Združenem kraljestvu. Po državah EU obstajajo različne ureditve, ene bolj restriktivne druge manj, ključna pa je praksa v samostojni Republiki Sloveniji. Pri vpogledu v register na Ministrstvu za notranje zadeve se namreč pokaže kar nekaj primerov relativne podobnosti imen strank. Stranka z interesom predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

6. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi pojasnjuje, zakaj je njena tožba vložena pravočasno. Praksa Združenega kraljestva pa je ključna zato, ker gre za državo z najmočnejšo ter najstarejšo demokratično tradicijo v Evropi.

K točki I izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. ZPolS v 16. členu določa, da ima stranka, ki meni, da se ime, skrajšano ime, kratica imena in znak druge stranke ne razlikuje bistveno in nedvoumno od njenega že prej registriranega imena, skrajšanega imena, kratice imena in znaka ter spravljajo oz. bi utegnili spraviti državljanke oz. državljane v zmoto, pravico s tožbo izpodbijati odločbo o vpisu druge stranke v register ter zahtevati izbris imena, dela imena, skrajšanega imena, kratice imena ali znaka stranke iz registra. V tretjem odstavku 16. člena ZPolS je določeno, da je rok za vložitev tožbe 30 dni od objave izreka odločbe o vpisu stranke v register v Uradnem listu Republike Slovenije. V obravnavanem primeru je bila odločba v Uradnem listu RS objavljena dne 20. 4. 2018. 30 dnevni rok se je iztekel 20. 5. 2018, ker pa je bil ta dan nedelja, je bil zadnji dan za vložitev tožbe ponedeljek 21. 5. 2018 in prav na ta dan je tožeča stranka tudi vložila svojo tožbo, zato je le ta pravočasna in jo je sodišče obravnavalo po vsebini.

9. Sodišče ugotavlja, da je za tožečo stranko sporno ime in znak stranke z interesom, ker naj se oba ne bi bistveno razlikovala od njenega imena in znaka. Vendar pa se po mnenju sodišča tako ime kot tudi znak stranke z interesom bistveno in nedvoumno razlikujeta od že prej registriranega imena in znaka tožeče stranke. Prav tako sodišče meni, da se razlikujeta v tolikšni meri, da niti ime niti znak stranke z interesom ne bosta spravljali oz. bi utegnili spraviti državljane v zmoto. V točki V tožbe tožeča stranka podrobno pojasnjuje, zakaj naj bi bili po njenem mnenju podobni imeni Č. in B.. Sodišče se ne strinja s stališčem, da naj bi se ti dve imeni bistveno in nedvoumno ne razlikovali eden od drugega. Stranka z interesom ima v imenu še besedo D., ki je tožeča stranka nima. Pri stranki z interesom so E. pisani z eno besedo, pri tožeči stranki pa gre za dve besedi (G. F.). Pri stranki z interesom sta za črko L spuščeni črki N in I, pri tožeči stranki pa sta za črko L dodani še črki NI. Torej gre za kar nekaj razlik, po čemer se obe imeni razlikujeta. Tudi če sta besedi demokrati pri obeh strankah enaki, pa ni enako ime kot celota. Sicer pa posamezne besede ni mogoče zaščititi, zaščiti se lahko le kombinacija več besed. Tudi če Google pri vpisu besed „B.“ prikaže zadetke tožeče stranke, to še ne pomeni podobnosti imen. Spletnim stranem ZPolS ne daje pravnega varstva, saj v 16. členu niso omenjene.

10. Prav tako sta tudi znaka povsem različna. Če pod rdečim nageljnom, ki ga uporablja kot znak stranka z interesom, piše „B.“, to še ne pomeni podobnosti z znakom tožeče stranke. Znak stranke z interesom namreč ni le besedilo B.“, ampak besede v povezavi s sliko rdečega nageljna z zelenim pecljem nad temi besedami. Prav tako se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na to, da je živo rdeča barva, ki jo ima v znaku tudi stranka z interesom, tradicionalna v njenem političnem prostoru. Prav tako kot posamezne besede, tudi posamezne barve ne morejo biti zaščitene in lahko katerokoli barvo uporablja katerakoli politična stranka, pomembno je le, kakšen znak te barve tvorijo v določeni kombinaciji. Ker torej niti imeni niti znaka obeh strank nista podobni, so neutemeljene tožbene navedbe o tem, da bi lahko prišlo pri volivcih do take zmote, da bi mislili, da je prišlo do ustanovitve frakcije tožeče stranke ali pa da bi se volivci zmotili in dali glas drugemu kandidatu, ker bi jih zmedlo ime ali znak stranke.

11. Glede navajanja primerov imen političnih strank, ki jih je zavrnila Elektorska komisija v Združenem kraljestvu in jih tožeča stranka omenja v tožbi, se sodišče pridružuje stališču stranke z interesom, da je pri nas zlasti potrebno upoštevati upravno prakso in standarde Republike Slovenije. Sodišče se strinja s tem, da so lahko po državah EU različne ureditve, ključna pa je predvsem praksa v Republiki Sloveniji, kot to pravilno navaja stranka z interesom v odgovoru na tožbo. Treba je namreč upoštevati, da je registriranih več političnih strank, ki imajo precej podobna imena. V imenih političnih strank se na splošno pogosto pojavljajo imena ljudski, demokratski, narodni, liberalni ipd., zato te besede same po sebi ne morejo biti zaščitene, ampak le kombinacije besed.

12. V zvezi s tožbenimi navedbami, da bi bilo primerno, če bi sodišče uporabilo sodno prakso varstva blagovnih znamk in varstva firme, pa sodišče meni, da varstvo blagovnih znamk in firme po Zakonu o industrijski lastnini in Zakonu o gospodarskih družbah nista primerljiva z varstvom imen in prepoznavnih znakov političnih strank. Imena in znaki političnih strank niso namenjeni razlikovanju blaga ali storitev, kot to določa Zakon o industrijski lastnini za znamko, temveč so namenjeni identifikaciji politične stranke in njenemu razlikovanju od drugih političnih strank. Pojem znamke, kot je opredeljen v 42. členu Zakona o industrijski lastnini, je povezan z varstvom blaga in storitev. Prvi odstavek 42. člena Zakona o industrijski lastnini namreč med drugim določa, da se kot znamka sme registrirati kakršenkoli znak ali kakršnakoli kombinacija znakov, ki omogočijo razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja. Pojem znamke je torej povezan z blagom in storitvijo. V tem primeru pa ne gre za trženje blaga ali storitev, ampak za ime politične stranke. Z delovanjem oziroma članstvom v politični stranki državljani uresničujejo svojo ustavno pravico do zbiranja in združevanja, pa tudi volilno pravico, kar pa je nekaj povsem drugega kot pa nastopanje z blagom in storitvami na trgu. Iz navedenega razloga tudi ni relevantna sodna praksa sodišča EU, ki jo tožeča stranka citira na strani 8 svoje tožbe. Enako stališče glede primerjave s pravom industrijske lastnine je sodišče v primerljivi zadevi zavzelo že v sodbi I U 1830/2016-20 z dne 23. 8. 2017. 13. Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

14. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj ZUS-1 v prvem odstavku 59. člena določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. V obravnavani zadevi sodišče ocenjuje, da obstaja prav ta okoliščina, zaradi katere lahko odloči sodišče tudi brez glavne obravnave in je zato odločilo na nejavni seji. V obravnavni zadevi namreč ni sporno, pod katerim imenom je registrirana stranka z interesom in kakšno ime ima tožeča stranka ter kakšna sta znaka obeh političnih strank, pač pa je sporna le pravna presoja, ali se ime in znak ene stranke bistveno in nedvoumno razlikuje od imena in znaka druge stranke. Torej ima na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi sodišče izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave in je zaradi tega ni opravilo.

K točki II. izreka: Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Le ti ji ne pripadajo zato, ker je bila tožba zavrnjena, četrti odstavek 25. člena ZUS-1 pa določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.