Jedro

Sodišče prve stopnje je ugotovilo materialni položaj tretje, pri čemer je bistveno, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga prejela plačo v povprečnem mesečnem neto znesku 843,98 EUR in da s tem presega finančni cenzus 785,50 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tretje, da se jo oprosti plačila sodne takse. Ugotovilo je, da je bila tretja pozvana na plačilo sodne takse za ugovor 30,00 EUR in za predlog za odlog izvršbe 30,00 EUR. Z vpogledom v register FURS – obdavčljivi dohodki fizičnih oseb je ugotovilo, da je tretja v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga prejela plačo v povprečnem mesečnem neto znesku 843,98 EUR. S tem presega finančni cenzus 785,50 EUR.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretja iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodna taksa ni pravilno odmerjena in mora sodišče preizkusiti pravilnost odmere, saj je ni mogoče preizkusiti. Tretja ima vse račune blokirane in ne zmore plačila sodne takse, saj nima prostih sredstev. Tudi drugo premoženje ima blokirano s strani bank in nima zadosti prostih likvidnih sredstev ter ne zmore plačila sodne takse. Je v slabem ekonomskem, finančnem in likvidnostnem stanju ter nima podlage sredstev za plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tretja neobrazloženo očita sodišču prve stopnje bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 8. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Prav tako neutemeljeno očita, da ob upoštevanju izreka ni mogoče ugotoviti o katerem predlogu je odločalo sodišče (vezano na predlog za odlog izvršbe in vezano na ugovor tretjega) in da odločitve ni mogoče preizkusiti. Tretja je z eno vlogo vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks in ta se je nanašal na dva plačilna naloga, prvega z dne 5. 11. 2020 za ugovor 30,00 EUR in drugega za predlog odlog izvršbe 30,00 EUR, kar je ugotovilo sodišče prve stopnje (1. točka obrazložitve sklepa). Zato se izrek sklepa pravilno glasi na predlog tretje za oprostitev plačila sodne takse, nanaša pa se na oba plačilna naloga.

5. Pritožbene navedbe, da sodna taksa ni pravilno odmerjena, da mora sodišče preizkusiti pravilnost odmere sodne takse in da odmere ni mogoče preizkusiti, da da bo lahko sodišče odločalo o oprostitvi šele, ko ji bo vročilo pravilni plačilni nalog ter da ji tega ni vročilo, se ne nanašajo na izpodbijano odločitev, temveč na ugovor tretje zoper plačilna naloga, ki ga je vložila v isti vlogi kot predlog za oprostitev plačila sodnih taks. O tem bo odločilo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, saj je tretja pritožbo primarno naslovila kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Ker je podala predlog za taksno oprostitev pred iztekom roka za plačilo sodne takse, določene s plačilnim nalogom, odločitev o predlogu lahko učinkuje na njeno taksno obveznost iz plačilnega naloga. Odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse zato ni preuranjena1. 6. Tretja ponavlja trditve iz predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Vendar glede blokad računov in da nima prostih sredstev, da ima drugo premoženje blokirano, ne predloži dokazov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo materialni položaj tretje, pri čemer je bistveno, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga prejela plačo v povprečnem mesečnem neto znesku 843,98 EUR in da s tem presega finančni cenzus 785,50 EUR (10. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev tretja obrazloženo ne izpodbija.

7. Sodišče prve stopnje je tudi navedlo materialnopravno podlago prvi odstavek 11. člena ZST-1, ki določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (4. točka obrazložitve sklepa). Povzelo je način ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov v prvem odstavku 12.a člena ZST-1 ter se sklicevalo na posamezne določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (7. točka obrazložitve sklepa). Odločilno pri teh določbah je, da se šteje, da je socialno stanje stranke in njene družine zaradi plačila sodne takse ogroženo, če mesečni dohodek stranke (lastni) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke2. Ta od 1. 1. 2019 dalje znaša 392,75 EUR po 8. členu ZSVarPre, kar pomeni, da povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) ne sme presegati 785,50 EUR. Ker tretja s povprečnim lastnim dohodkom presega finančni cenzus, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks (10. točka obrazložitve sklepa).

8. Tretja v pritožbi še navaja, da sodišče ni odločilo o predlogu za odlog in obročno plačilo. O tem bo odločilo v nadaljevanju postopka, saj je pritožbo primarno naslovila kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.

9. Pritožbena navedba, da rok za plačilo sodne takse ne more teči pred pravnomočnostjo odločitve o oprostitvi plačila sodnih taks, je skladna s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1. Vendar sodišče prve stopnje še ni izdalo sklepa o sankciji zaradi morebitnega neplačila sodne takse.

10. Ker tudi sodišče druge stopnje ni ugodilo predlogu za oprostitev plačila taks, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje (tretji odstavek 14.a člena ZST-1).

11. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Arg. sklep VSM I Ip 586/2019. 2 Sklepi VSC I Ip 420/2017, VSM I Cp 687/2015, VDSS PDP 149/2016.