Jedro

Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, izražen v denarni vrednosti. Revizija zato ne more biti dovoljena po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1. Če revident ne navede konkretnih posledic, niti ne trdi, zakaj bi lahko bile posledice zanj zelo hude, revizija po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/2007 - odločba Ustavnega sodišča RS, ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep tožene stranke z dne 21.3.2006. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo vlogo za obnovo postopka ugotovitve državljanstva za B., B., C., G. in A.A.B. Sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik vložil predlog za obnovo postopka na podlagi 10. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Ur.l. RS, št. 80/99 in naslednji) dne 6.2.2006. Po 263. členu ZUP lahko stranka predlaga obnovo postopka le v enem mesecu, in sicer od dneva, ko je bila odločba izdana (6. točka 1. odstavka 263. člena ZUP). Ker je tožnik vložil predlog za obnovo postopka po preteku subjektivnega roka enega meseca, je tožena stranka pravilno odločila. Tožnikov glavni pooblaščenec, A.A., je umrl 3.1.2004. Tožnik ugovarja, da je zato pooblastilo odvetnici B.B. prenehalo. Takšno stališče ni pravilno. Na podlagi 2. odstavka 57. člena ZUP pooblastilo ne preneha, če stranka umre, izgubi procesno sposobnost ali če se zamenja njen zakoniti zastopnik. Ker pooblastilo na podlagi 2. odstavka 57. člena ZUP odvetnici B. ni prenehalo in ker tožnik ne trdi, da je sam preklical pooblastilo odvetnici B. zaradi smrti A.A., je tožena stranka pravilno vročila svojo odločbo odvetnici B., ki jo je prejela 20.9.2005. Ker je tožena stranka pravilno štela, da je pooblastilo odvetnici veljavno, pravila upravnega postopka niso bila kršena.

Revident glede dovoljenosti revizije navaja, da se državljanstvo ugotavlja kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije. Od rešitve tega vprašanja je odvisno vračilo zaplenjenega premoženja tožnikovih starih staršev. Vrednost tega premoženja presega vrednost iz 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 in ima odločitev sodišča zanj tudi zelo hude posledice.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan vsaj eden od treh pogojev za njegovo dovolitev. Trditveno in dokazno breme o obstoju katerekoli od treh predpostavk pa nosi revident, saj se o reviziji odloča na zahtevo stranke.

V tej zadevi gre za dovoljenost obnove postopka, ki se nanaša na ugotovitev državljanstva. Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, izražen v denarni vrednosti. Takšen celo niti ni spor o ugotovitvi državljanstva, na katerega se nanaša. Ker ne gre za spor, ki bi se lahko izrazil v denarni vrednosti, revizija po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Revident je zgolj trdil, da ima odločitev prvostopenjskega sodišča zanj zelo hude posledice. Ni pa navedel niti konkretnih posledic, niti ni utemeljil, zakaj bi lahko bile posledice zelo hude. Razlog za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 torej ni podan, saj ga tožnik ni izkazal. Revizija ni dovoljena, ker revident ni izkazal nobenega razloga za njeno dovoljenost. Revizijsko sodišče jo je zato zavrglo (89. člen ZUS-1 in 2. odstavek 83. člena ZUS-1).

Ker revident s svojim pravnim sredstvom ni uspel, mora sam nositi revizijske stroške (1. odstavek 22. člena ZUS-1 v povezavi s 1. odstavkom 165. člena ZPP in 1. odstavkom 154. člena ZPP).