Jedro

Prvo sodišče je obrazložilo, zakaj ni sledilo tožnikovim trditvam o sklenitvi pravnega posla s tožencem in plačilu are v letu 2010. Pritožba ne ponuja nobenih tehtnih argumentov, ki bi lahko vzbudili dvom v pravilnost teh zaključkov prvega sodišča. Okoliščina, da je bila ara izročena le tožencu, ne pa tudi njegovi materi, je povsem nepomembna za ugotavljanje okoliščine, kdaj je bila ara izročena tožencu (nič neobičajnega ni, če je ara plačana le enemu od prodajalcev).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan plačati tožniku 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2013 do plačila in mu povrniti pravdne stroške. Tožniku je naložilo plačilo toženčevih pravdnih stroškov v znesku 509,35 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je prvo sodišče zmotno ugotovilo, da naj bi tožnik izročil tožencu aro že v letu 2007. Tožnik je sklenil pogodbo za nepremičnini s tožencem v začetku novembra 2010 in mu izročil aro v znesku 2.000,00 EUR. Zmotno je stališče prvega sodišča, da bi moral tožnik zahtevati odobritev pravnega posla v letu 2007 pred pristojno upravno enoto. Prvo sodišče se tudi zmotno in nepravilno sklicuje na sodno prakso v letih 2011 oziroma 2012, saj je v letu 2007, prav tako pa tudi v letu 2010, ustaljena sodna praksa bila drugačna. Takrat je sprejemnik ponudbe moral vlogi za odobritev pravnega posla priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu. Če vlogi za odobritev pravnega posla sklenjena pogodba ni bila priložena, je upravna enota vlogo za odobritev zavrgla kot nepopolno. S tem v zvezi tožnik prilaga odločbe sodišč, iz katerih je razvidna drugačna praksa na področju prodaje kmetijskih zemljišč. Sodišče ni ugotavljalo, kdo je odgovoren, da v letu 2007 ni bila sklenjena prodajna pogodba za parceli in kdo je odgovoren za to, da v letu 2010 ni bil začet postopek prodaje parcel. Tožnik ni mogel podati vloge za odobritev pravnega posla v letu 2007, saj toženec in njegova mati nista hotela skleniti kupoprodajne pogodbe za parceli. V letu 2010 pa toženec kljub prejeti ari ni hotel speljati postopka pred pristojno upravno enoto. Prvo sodišče ni pojasnilo, zakaj naj bi bilo nepomembno, da je tožnik izročil aro tožencu, ne pa tudi njegovi materi. Prvo sodišče je samo s seboj v nasprotju v delu, ko šteje najprej izpoved priče J. M. za neprepričljivo in pristransko v delu, da toženec ni šel na nobeno upravno enoto, nato pa šteje za bolj prepričljivo izpoved toženca in priče v delu, da naj bi tožnik izročil aro tožencu že poleti 2007. Tudi izpoved toženca je neverodostojna in neprepričljiva, saj je kljub predočenim dokazom izpovedoval, da ni ničesar delal oziroma nič počel v zvezi s prodajo parcel. Sodišče ni obrazložilo, zakaj glede časa izročitve are ni sledilo izpovedi tožnika. Ker toženec ni hotel izpolniti svoje obveznosti je tožnik upravičeno odstopil od pogodbe za nakup parcel v letu 2013. 3. Toženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnik dal tožencu aro v znesku 2.000,00 EUR poleti 2007 (v zvezi s postopkom prodaje kmetijskih zemljišč preko Upravne enote Ljubljana, Izpostava ...), ne pa v letu 2010, ko med pravdnima strankama ni bil sklenjen noben pravni posel, da je tožnik kot edini sprejel ponudbo toženca (in matere) za prodajo v letu 2007 in da tožnik po sprejemu ponudbe v letu 2007 ni poskrbel za realizacijo pravnega posla oziroma v zakonskem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla pri upravni enoti. Pritožbeno sodišče sprejema te ugotovitve kot pravilne ter se v izogib ponavljanju sklicuje na skladne in prepričljive razloge izpodbijane sodbe. Dokazna ocena prvega sodišča je izdelana v skladu z 8. členom ZPP, v razlogih izpodbijane sodbe pa je zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko zgoraj povzetih odločilnih ugotovitev prvega sodišča. 6. Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede ocene prvega sodišča o prepričljivejši izpovedbi toženca in njegove žene o tem, da je bila ara dana v letu 2007 in da v letu 2010 ni bilo nobenega dogovora med pravdnima strankama v zvezi s prodajo kmetijskega zemljišča. Sklicevanje tožnika na oceno prvega sodišča, da sta bila toženec in priča neprepričljiva v delu svojih izpovedb (da je tožnik urejal postopek v zvezi s prodajo na upravni enoti v letu 2007 oziroma da toženec tedaj ni šel na upravno enoto), zaradi česar naj bi bili njuni izpovedbi v celoti neverodostojni, je brez pomena že zato, ker med pravdnima strankama glede na njune trditve sploh ni bilo sporno, da sta toženec in njegova mama dala ponudbi za prodajo kmetijskih zemljišč na upravno enoto v letu 2007 (to je tudi toženec trdil oziroma priznaval že v odgovoru na tožbo – očitno bi bilo treba izpovedbi toženca in priče v tem delu razumeti tako, da toženec osebno ni šel na upravno enoto, ker je po njihovem dogovoru s strani toženca in matere podpisani ponudbi za prodajo kmetijskih zemljišč na upravno enoto odnesel tožnik).

7. Tožnik ni dokazal, da bi bil med pravdnima strankama sklenjen (kakršenkoli) pravni posel v letu 2010 in da je v zvezi s tem poslom v letu 2010 izročil tožencu aro. Že to je zadoščalo za zavrnitev tožbenega zahtevka. Sodišče je vezano na trditveno podlago tožeče stranke. Tožnik je v svojih trditvah zanikal, da bi v letu 2007 prišlo do pravnega posla s tožencem in da bi mu plačal aro v letu 2007. Trdil je le, da je do posla (dogovora) s tožencem in plačila are v zvezi s tem poslom prišlo v letu 2010. Glede na to so vse pritožbene navedbe, ki se tičejo vprašanj postopka prodaje kmetijskih zemljišč med pravdnima strankama v letu 2007, neupoštevne, ker predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

8. Prvo sodišče je obrazložilo, zakaj ni sledilo tožnikovim trditvam o sklenitvi pravnega posla s tožencem in plačilu are v letu 2010 (predvsem 10. točka obrazložitve). Pritožba ne ponuja nobenih tehtnih argumentov, ki bi lahko vzbudili dvom v pravilnost teh zaključkov prvega sodišča. Okoliščina, da je bila ara izročena le tožencu, ne pa tudi njegovi materi, je povsem nepomembna za ugotavljanje okoliščine, kdaj je bila ara izročena tožencu (nič neobičajnega ni, če je ara plačana le enemu od prodajalcev).

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Tožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).