Jedro

Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, kar pa ni dovoljeno pravno sredstvo, saj so zoper sodne odločbe drugostopenjskih sodišč dovoljena zgolj izredna pravna sredstva - revizija ali obnova postopka (33. člen ZDSS-1). Pritožba zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo z dne 13. 1. 2016 kot nedovoljeno.

2. Zoper naveden sklep sodišča prve stopnje podaja tožnik ponovno laično pritožbo in sklep izpodbija v celoti. Navaja, da je pritožbo vložil sam in ker njegova pritožba ni bila obravnavana kot laična, mu je kršena ustavna pravica. Vztraja, da se pritožba obravnava kot dovoljena in navaja, da ne vidi razlike, če jo vloži sam ali preko odvetnika. Navaja, da je bila pritožba vložena pravočasno in upravičeno in bi vplivala na razplet bistveno drugače. Vztraja, da se njegova pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje obravnava kot laična.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in da ni storilo kršitev ustavno zagotovljenih pravic, na katere opozarja pritožba, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 5. 2015 zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka in tožnik je zoper ta sklep vložil laično pritožbo. Sodišče druge stopnje je s sklepom opr. št. Pdp 835/2015 z dne 7. 10. 2015 to pritožbo zavrglo, ker je izredno pravno sredstvo (obnovo) tožnik vložil sam in ni izkazal pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, da ima opravljen pravniški državni izpit. 6. Tožnik je dne 13. 1. 2016 vložil pritožbo zoper sklep Pd 356/2012 (pravilno Pdp 835/2015) z dne 7. 10. 2015, v kateri navaja, da je pooblastilo odvetniku preklical iz razloga, ker ga ni zmogel plačevati, nadalje pa pojasnil, da nima opravljenega pravniškega državnega izpita, vendar mu je bila po njegovem prepričanju s tem, ko njegova pritožba ni bila obravnavana kot laična, kršena ustavna pravica.

7. Sodišče prve stopnje je v predhodnem preizkusu pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje z dne 7. 10. 2015 ugotovilo, da pritožba zoper sklep ni dovoljena, zato je pritožbo zavrglo.

8. Iz določbe prvega odstavka 333. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadaljnji) izhaja, da je pritožba redno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča, izdano na prvi stopnji, to pa velja tudi za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje (razen, če ni v ZPP določeno, da ni pritožbe - prvi odstavek 363. člena ZPP).

9. Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 835/2015 z dne 7. 10. 2015, kar pa ni dovoljeno pravno sredstvo, saj so zoper sodne odločbe drugostopenjskih sodišč dovoljena zgolj izredna pravna sredstva - revizija ali obnova postopka (26. poglavje ZPP, 33. člen ZDSS-1). Pritožba zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je tako nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Tudi v primeru, če bi se tožnikova vloga (pritožba) štela za revizijo, bi jo moralo revizijsko sodišče na podlagi 91. in 377. člena ZPP zavreči, saj lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar pa mora izkazati (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP v povezavi z 91. členom ZPP). Vlagatelj te postulacijske sposobnosti ni izkazal. 10. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).