Jedro

Tožeči stranki dovoljenje za zaposlitev tujke ni bilo vročeno, zato zanjo nima nobenega pravnega učinka. Zanjo tako tudi niso mogle nastati obveze, ki jih določa ZZDT-1 v 48. do 50. členu.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Zavoda RS za zaposlovanje št. 11103-1834/2014-9900-4-1447 z dne 18. 5. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. S 1. točko izreka v uvodu navedene prvostopne odločbe je Zavod RS za zaposlovanje odločil, da se delodajalcu – tožeči stranki razveljavi delovno dovoljenje št. ... izdano 28. 1. 2015 z veljavnostjo od 9. 2. 2015 do 8. 2. 2016 za zaposlitev tuje državljanke A.A. iz Ruske Federacije za poklic komercialni direktor za nabavo na sedežu delodajalca, na terenu (Slovenija, EU, Rusija). O razveljavitvi delovnega dovoljenja se obvesti pristojni organ, ki je izdal dovoljenje za prebivanje in organ pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona (2. točka izreka). Zavod za zaposlovanje o dokončni odločbi o razveljavitvi delovnega dovoljenja obvesti tujca (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je izpodbijana odločitev sprejeta na podlagi 4. točke drugega odstavka 58. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZDT-1), ker je prvostopni organ ugotovil, da delodajalec ni opravil prijave pričetka dela tujca v ZZZS v roku 15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje. Na zakonsko obveznost vložitve prijave dela tujca in zakonske posledice v primeru neizpolnitve le-te je bil zavezanec opozorjen v odločbi o delovnem dovoljenju.

3. Tožeča stranka se je zoper takšno odločitev pritožila, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je z v uvodu navedeno odločbo njeno pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ ugotavlja, da je bilo tožeči stranki dne 28. 1. 2015 izdano dovoljenje za zaposlitev brez kontrole trga dela za tujko A.A. in poslano za tožnika na naslov pooblaščenke B.B. s.p., v Lenartu. Pooblaščenka je dovoljenje prejela dne 4. 2. 2015. Tujka A.A. je dne 29. 4. 2015 prevzela dovoljenje za prebivanje, delodajalec – tožeča stranka – pa ni opravil prijave dela tujca v ZZZS. Glede na to je v skladu s 4. točko drugega odstavka 58. člena ZZDT prvostopni organ dovoljenje za zaposlitev pravilno razveljavil. 4. Drugostopni organ ni upošteval pritožbenih navedb tožnika, da je nekdanja pooblaščenka pritožnika B.B. s.p. z dopisom z dne 12. 12. 2014 organu prve stopnje sporočila, da ne nastopa več v svojstvu pooblaščenke tožeče stranke in da se je tožnik z delovnim dovoljenjem seznanil šele 18. 5. 2015 preko nekdanje pooblaščenke z obrazložitvijo, da to na odločitev ne vpliva.

5. Tožeča stranka v tožbi, ki jo vlaga po 1. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) navaja, da v postopku ni bilo upoštevano, da je pooblaščenka B.B. s.p. že dne 12. 12. 2014 zavodu sporočila, da ne nastopa več v svojstvu pooblaščenke tožeče stranke in naj se vse dokumente v zvezi z delovnimi dovoljenji vroča neposredno na naslov podjetja, v imenu katerega je vložila vlogo za pridobitev delovnega dovoljenja. Prvostopni organ je navedeno obvestilo sprejel dne 15. 12. 2015. Kljub takšnemu obvestilu pa je bilo delovno dovoljenje vročeno pooblaščenki, kar pomeni, da je bilo vročeno napačni osebi. Glede na popolnoma prekinjeno komunikacijo med tožnikom in bivšo pooblaščenko, je tožnik delovno dovoljenje dobil šele 18. 5. 2015, nato pa dne 20. 5. 2015 tudi dejansko izvedel prijavo dela. Pri prijavi v zavarovanje mora namreč delodajalec priložiti kopijo delovnega dovoljenja, to pa je lahko storil šele po 18. 5. 2014, ko je to dovoljenje prejel od bivše pooblaščenke. Upoštevajoč vse navedeno in zlasti dejstvo, da je do celotne situacije prišlo zgolj zaradi napačnega vročanja delovnega dovoljenja, je prijavo pričetka dela izvedeno dne 20. 5. 2015 treba šteti kot pravočasno. Ne glede na to pa je zamuda v vsakem primeru opravičljiva in je ni mogoče pripisati tožniku, zato je treba šteti, da v obravnavanem primeru obstajajo objektivne okoliščine, ki so podlaga po drugem odstavku 49. člena ZZDT-1, da zavod odobri poznejšo prijavo dela tujca.

6. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo v celoti odpravi in priglaša stroške upravnega spora.

7. Tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločitvi tudi v odgovoru na tožbo in se zavzema za njeno zavrnitev s sklicevanjem na določila 48., 49. in 50. člena ZZDT-1. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

8. Tožba je utemeljena.

9. Delovno dovoljenje je dokument, ki tujcu omogoča, da se v Republiki Sloveniji zaposli, samozaposli, opravlja storitve ali druga pogodbena dela v skladu z določbami tega zakona (prvi odstavek 10. člena ZZDT-1). Delovno dovoljenje se izda kot osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo (drugi odstavek 10. člena ZZDT-1). Dovoljenje za zaposlitev je delovno dovoljenje vezano na stalne zaposlitvene potrebe delodajalcev. Z dovoljenjem za zaposlitev se sme tujec zaposliti le pri delodajalcu, kateremu je bilo izdano dovoljenje za zaposlitev tujca (četrti odstavek 10. člena ZZDT-1). Dovoljenje za zaposlitev se izda ali podaljša na vlogo delodajalca za čas, ki ga delodajalec opredeli v vlogi, ki pa ne more biti daljši od enega leta (prvi odstavek 25. člena ZZDT-1).

10. V obravnavani zadevi je bilo dovoljenje za zaposlitev izdano po 29. členu ZZDT-1, to je za zaposlitev brez kontrole trga dela. Zavezanec za prijavo je dolžan opraviti prijavo dela tujcev, ki se zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji na podlagi določb tega zakona (prvi odstavek 48. člena ZZDT-1). Zavezanec za prijavo začetka dela in za odjavo dela tujca je (med drugim) delodajalec, ki s tujcem na novo sklene delovno razmerje (1. točka drugega odstavka 48. člena ZZDT). Prijava in odjava dela se opravi pri zavodu. Zavod zavezancu izda potrdilo o prijavi in odjavi dela na predpisanem obrazcu (tretji odstavek 48. člena ZZDT). Prijava dela se opravi v času veljavnosti delovnega dovoljenja v roku iz 49. ali 50. člena ZZDT-1 (peti odstavek 48. člena ZZDT-1).

11. Prijavo začetka dela tujca, ki pred izdajo delovnega dovoljenja ni imel dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji je zavezanec dolžan opraviti v roku 15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje (prvi odstavek 49. člena ZZDT-1). Zavezanec, ki zaradi objektivnih razlogov (npr. zaradi bolezni tujca, smrti ožjega družinskega člana, zamude pri začetku izvajanja storitev ipd.) v roku iz prejšnjega odstavka ne opravi prijave dela, mora v istem roku o tem pisno obvestiti zavod in preložiti dokazila o razlogih za zamudo prijave začetka dela tujca. Zavod lahko na podlagi obrazložitve in dokazil zavezanca odobri poznejšo prijavo začetka dela tujca (drugi odstavek 49. člena ZZDT-1).

12. Razlogi za razveljavitev delovnega dovoljenja za zaposlitev so navedeni v drugem odstavku 58. člena ZZDT-1, med katerimi je tudi, če zavezanec za prijavo ne opravi prijave začetka dela tujca v roku iz 49. ali 50. člena tega zakona in ne vrne dovoljenja za zaposlitev v predpisanem roku ter v času odločanja o razveljavitvi tujec ni prijavljen v socialno zavarovanje (4. točka drugega odstavka 58. člena ZZDT-1).

13. V predmetni zadevi ni sporno, razvidno pa je tudi iz podatkov spisa, da je pooblaščenka tožeče stranke dne 12. 12. 2014 prvostopni organ obvestila o odpovedi pooblastilnega razmerja in posebej pristavila, naj se vsa vročanja v bodoče opravijo neposredno stranki. Kljub temu je tožeča stranka dovoljenje za zaposlitev tujke A.A. z dne 28. 1. 2015 vročila pooblaščenki. Tako opravljena vročitev je nepravilna. Ker tožeča stranka ob izdaji dovoljenja za zaposlitev ni imela več pooblaščenca, bi moralo biti dovoljenje vročeno njej.

14. Dovoljenje za zaposlitev tujke A.A. torej tožeči stranki ni bilo vročeno. Dokler pa odločba stranki ni vročena, zanjo ne morejo nastati nobene posledice. Vročitev dokumenta ima namreč pomembne pravne posledice, saj odločba nima nobenega pravnega učinka, dokler ni vročena stranki. Dokler ji ni vročena, zanjo pravno ne obstaja in je ne veže. Šele s pravilno vročitvijo odločbe začne veljati izdana odločba in pravno učinkovati nasproti stranki. Dokler odločba ni vročena, ne more postati izvršljiva, pravnomočna in dokončna (glej tudi Androjna in Kerševan: Upravno procesno pravo, GV Založba 2006, str. 227 in 228). Pri tem je dodati, da je za vročitev pomembna le dejanska izročitev dokumenta, ne pa okoliščina, da je dotični, ki mu je bil dokument namenjen, zvedel za vsebino dokumenta po drugi poti (glej kot zgoraj, str. 240 in 241).

15. Ker torej tožeči stranki dovoljenje za zaposlitev tujke ni bilo vročeno, zanjo nima nobenega pravnega učinka, zato zanjo tudi niso mogle nastati obveze, ki jih določa ZZDT-1 v 48. do 50. členu. Nenazadnje to izhaja tudi iz izpodbijane prvostopne odločbe, v obrazložitvi katere je navedeno, da je bila tožeča stranka na zakonsko obveznost vložitve prijave dela tujca in zakonske posledice v primeru neizpolnitve le-te opozorjena v odločbi o delovnem dovoljenju, takšno opozorilo pa lahko učinkuje le, če je odločba, v kateri je zapisano, vročena stranki.

16. Ker po obrazloženem za tožečo stranko obveznost, ki jo določa 49. člen ZZDT-1 (še) ni nastala, tudi ni pogojev za uporabo določbe 4. točke drugega odstavka 58. člena ZZDT-1. Ker je bila ta v obravnavani zadevi napačno uporabljena, je bil napačno uporabljen predpis, zato je sodišče izpodbijani akt, na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu organu, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) odpraviti storjeno kršitev.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).