Jedro

Prvostopno sodišče je pooblaščenko oškodovanke kot tožilke res le obvestilo o tem, da je zaključilo s posameznimi preiskovalnimi dejanji in pri tem ni navedlo izrecno, da je potrebno obtožni akt vložiti v roku iz tretjega odstavka člena 186 ZKP, torej v 15 dnevnem roku od prejema tega obvestila. Vendar pa je tudi v tem delu pritrditi prvostopnemu sodišču, ki je pravilno obrazložilo, da je imela oškodovanka kot tožilka v predmetnem postopku pooblaščenko - odvetnico, ki pa ni prava neuka oseba in se že zato predpostavlja, da je seznanjena z določbam procesnih zakonov in tudi z njihovimi posledicami. Dejstvo je namreč, da če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oziroma v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, s tem stranki še ne odvzame navedene pravice, ker sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za vložitev obtožnega akta.

Izrek

I. Pritožba pooblaščenke oškodovanke kot tožilke se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanka kot tožilka je dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom obtožni predlog oškodovanke kot tožilke, ki ga je le-ta podala po svoji pooblaščenki dne 14. 2. 2019 zoper obdolženo M. L., zaradi kaznivega dejanja po prvem in drugem odstavku člena 197 KZ-1, zavrglo kot prepoznega.

2. Zoper takšen sklep se pritožuje pooblaščenka oškodovanke kot tožilke zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi tako ugodi, da izpodbijani sklep razveljavi ter dovoli obtožni predlog oškodovanke kot tožilke.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhajajo naslednja relevantna procesna dejstva: - Okrožno državno tožilstvo v Celju (ODT) je s sklepom opr. št. Kt/3093/2018 z dne 3. 4. 2018 zavrglo kazensko ovadbo, ki jo je podala Policijska postaja Velenje dne 13. 2. 2018 zoper takratno osumljenko (sedaj obdolženko) M. L., zaradi očitka o storitvi kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku člena 197 KZ-1, ki naj bi bilo storjeno na škodo oškodovanke kot tožilke Z. M. - oškodovanka kot tožilka je zoper takšen sklep o zavrženju kazenske ovadbe, ki ga je prejela 6. 4. 2018 pravočasno pred prvostopnim sodiščem (Okrajno sodišče v Velenju) zahtevala za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj v skladu z drugim odstavkom člena 60 ZKP, ki jih je opravilo Okrajno sodišče v Žalcu - navedeno sodišče je z dopisom opr. št. I Kpd 18023/2018-30 z dne 28. 12. 2018 pooblaščenko oškodovanke po zaključku opravljenih preiskovalnih dejanj obvestilo, da je s posameznimi preiskovalnimi dejanji zaključilo, takšno obvestilo pa je pooblaščenka oškodovanke kot tožilke prejela 3. 1. 2019, nato pa 14. 2. 2019 vložila obtožni predlog, katerega je prvostopno sodišče ob upoštevanju roka iz tretjega odstavka člena 186 ZKP štelo kot prepoznega in ga posledično tudi zavrglo.

5. Takšni odločitvi oporeka oškodovanka kot tožilka, ki ne soglaša z analogijo, ki jo je uporabilo prvostopno sodišče ob upoštevanju določbe člena 429 ZKP tudi v primeru presoje pravočasnosti vloženega obtožnega predloga, po mnenju pritožbe stališču sodišča nasprotuje tudi določba člena 435 ZKP, ki govori o predhodnem preizkusu obtožnega predloga, vendar pa nadaljnje določbe ne omogočajo zavrženje obtožnega predloga iz razloga, ker je le-ta prepozen, saj o zavrženju govori le prvi odstavek člena 437 ZKP, če so podani razlogi za ustavitev postopka po členu 277 ZKP. Take navedbe so neutemeljene.

6. Preizkus razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb pooblaščenke oškodovanke kot tožilke pokaže, da je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je obtožni predlog oškodovanke kot tožilke, ki ga je le-ta podala po svoji pooblaščenki, prepozen in ga utemeljeno zavrglo. Drži, da člen 431 ZKP ne vsebuje nobene določbe o roku, v katerem je oškodovanec kot tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih dolžan vložiti obtožni predlog, vendar pa glede tega vprašanja, ki sicer res ni urejeno v določbah o skrajšanem postopku ZKP pred Okrajnim sodiščem, kot to pravilno povzema že prvostopno sodišče, člen 429 ZKP jasno napotuje na smiselno uporabo drugih določb tega člena in sicer v konkretnem primeru na določbo tretjega odstavka člena 186 ZKP. Ta pa določa, da po koncu preiskave preiskovalni sodnik o tem obvesti oškodovanca kot tožilca in ga ob tem tudi opozori, da mora v 15-ih dneh vložiti obtožnico, če pa tega ne stori, pa se šteje, da je odstopil od pregona in bo postopek s sklepom ustavljen. Po povedanem torej pritožbeni očitek o nedopustnosti analogije v konkretnem primeru ni utemeljen1. 7. Tudi nadaljnjim pritožbenim navedbam, da je Okrajno sodišče v Žalcu izdalo dne 3. 1. 2019 le obvestilo, da je zaključilo s posameznimi preiskovalnimi dejanji in ob tem ni podalo nobenega pravnega pouka glede roka vložitve obtožnega predloga, zaradi česar je prvostopno sodišče neutemeljeno vložen obtožni predlog z dne 14. 2. 2019 zavrglo, ni pritrditi. Pregled spisovnega gradiva pokaže, da je prvostopno sodišče pooblaščenko oškodovanke kot tožilke res le obvestilo o tem, da je zaključilo s posameznimi preiskovalnimi dejanji in pri tem ni navedlo izrecno, da je potrebno obtožni akt vložiti v roku iz tretjega odstavka člena 186 ZKP, torej v 15 dnevnem roku od prejema tega obvestila. Vendar pa je tudi v tem delu pritrditi prvostopnemu sodišču, ki je pravilno obrazložilo, da je imela oškodovanka kot tožilka v predmetnem postopku pooblaščenko - odvetnico, ki pa ni prava neuka oseba in se že zato predpostavlja, da je seznanjena z določbam procesnih zakonov in tudi z njihovimi posledicami. Dejstvo je namreč, da če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oziroma v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, s tem stranki še ne odvzame navedene pravice, ker sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za vložitev obtožnega akta. V obravnavanem primeru pa je pooblaščenka oškodovanke kot tožilke vložila obtožni predlog šele 14. 2. 2019, torej po preteku 15 dnevnega roka iz tretjega odstavka člena 186 ZKP, zaradi česar je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno tako prepozno vložen obtožni predlog zavrglo.

8. Prav tako pritožba nima prav, da je rok iz tretjega odstavka člena 186 ZKP instrukcijski, ne pa prekluzivni rok, zamuda katerega nima nobenih neposrednih posledic. Glede na prej pojasnjeno, da je glede na člen 429 ZKP potrebno tudi v konkretnem primeru uporabiti določbe ZKP, ki veljajo za redni postopek, ni mogoče mimo zakonske dikcije tretjega odstavka člena 186 ZKP, ki jasno določa, da v primeru, ko preiskovalni sodnik spozna, da je preiskava končana, obvesti o tem oškodovanca kot tožilca ali zasebnega tožilca in ga pri tem opozori, da mora v 15-dneh vložiti obtožnico oziroma zasebno tožbo in da se bo štelo, da je odstopil od pregona, če tega ne bi storil in bo postopek s sklepom ustavljen. Rok iz tretjega odstavka člena 186 ZKP je prekluzivnega značaja in ga ni mogoče podaljšati, prav tako ni mogoča vrnitev v prejšnje stanje2. Zato nikakor ni pritrditi pritožbi, da je 15-dnevni rok iz tretjega odstavka člena 186 ZKP instrukcijski, zamuda katerega pa nima neposrednih zakonskih posledic, kot to napačno razloguje pritožba. Na drugačno odločitev, kot jo je v tem delu sprejelo že prvostopno sodišče, ki je pravilno rok iz tretjega odstavka člena 186 ZKP štelo za prekluzivni, ne vpliva niti podano lastno razmišljanje pritožbe glede avtentične razlage Državnega zbora z dne 22. 11. 2017 v zvezi s členi 153 in 154 ZKP in predlog pooblaščenke pritožnice na portal Vlade RS glede roka za vložitev obtožnega predloga ter odgovor resornega ministrstva z dne 22. 2. 2018, kajti sodišče, ki odloča v konkretnem postopku, je namreč vezano na takrat veljavne postopkovne določbe, ne pa na pobude in predloge za spremembo zakonov in to je prvostopno sodišče v konkretnem primeru tudi storilo ter pri tem zavzelo pravilno stališče glede roka iz tretjega odstavka člena 186 ZKP.

9. Glede na navedeno, ker je prvo sodišče nedvomno ugotovilo, da je pooblaščenka oškodovanke kot tožilke s tem, ko je vložila obtožni predlog zoper obdolženko dne 14. 2. 2019, to je po preteku 15- dnevnega roka iz tretjega odstavka člena 186 ZKP, obtožni predlog vložila prepozno, saj se je rok za vložitev le-tega, iztekel 18. 1. 2019, je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita, pritožba pa neutemeljena.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo pooblaščenke oškodovanke kot tožilke zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek člena 402 ZKP) in pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pritožbeno pri preizkusu zakonitosti sklepov prvostopnih sodišč pazi po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP).

11. Ker pritožnica ni uspela s pritožbo, bo na podlagi prvega odstavka člena 98 v zvezi s prvim odstavkom člena 95 ZKP dolžna poravnati strošek pritožbenega postopka - sodno takso, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje.

1 Primerjaj odločbo VSL II Kp 421/2009 z dne 22. 4. 2009 2 O tem tudi Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem GV Založba Ljubljana 2004, avtor mag. Štefan Horvat, stran 425.